Vdolbine, rane in sterilnost cvetov

Kako zaščititi rastline pred pozebo

pr
19. 4. 2017, 11.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Zagotovo se spominjate še kakšne pomladi, ko smo, tako kot nam grozi te dni, s cvetočih dreves otresali sneg ali pa so nam jo ob zgodnjem odpiranju cvetov rastlin zagodle nizke temperature zraka.

Dreamstime
Polno odprti cvetovi jablane prenesejo do –2,2 stopinje Celzija.

Najobčutljivejši

Pri razmnoževalnih organih v cvetu najprej pomrzneta pestič in semenska zasnova, manj občutljiv je cvetni venec, odporni pa so prašnice in pelod.

Kaj sploh je spomladanska pozeba? Pozeba je povezana s sinoptično situacijo, ko se iznad naših krajev umika sredozemski ciklon ali hladna fronta, za njima pa doteka bistveno hladnejši zrak, pogosto s polarno zračno maso. V slovenskem prostoru lahko domala še ves april pričakujemo ohladitve. Ker lahko snežna odeja v gorskih predelih dodatno vpliva na stekanje hladnega zraka v nižine, je nevarnost toliko večja; to je lahko usodno zlasti za zgodnje setve in odpiranje brstov pri večini večletnih negojenih in gojenih rastlin.

Poškodbe

Dreamstime
Poškodbe po pozebi se najpogosteje kažejo kot rjavo obarvanje tkiva.

Dreamstime
Zaprti brst jablane pozebe pri –3,8 °C, polno odprti cvetovi prenesejo do –2,2 °C in mladi neoplojeni plodič 1,7 °C. Pri orehu in trti so lahko usodne že temperature zraka okrog –1 °C.

Poškodbe na rastlini po pozebi se najpogosteje kažejo kot rjavo obarvanje tkiva zaradi razpadlih celičnih sten in reakcijskih procesov celične vsebine s kisikom. Rastlinsko tkivo se lahko zaradi uničenja klorofila tudi razbarva. Možne posledice so prav tako vdolbine, rane, sterilnost cvetov in porušen ritem fenološkega razvoja. Pogosto se razvijejo nenormalno majhni polikarpni plodovi, deformiranih nesimetričnih oblik. Ker je cvetenje pri večini sadnih rastlin postopno, lahko na rastlini hkrati najdemo vse razvojne faze brstov oziroma odpiranja cvetov, zato je pozeba popolna pri za pomladni čas relativno nizkih temperaturah zraka, pod –4 ºC. Pri manjših padcih temperatur zraka, na primer do –2 ºC, pozebejo le najobčutljivejša tkiva. Pri zelenjadnicah (na primer kumare, fižol, paradižnik) lahko nastanejo poškodbe že pri nizkih pozitivnih temperaturah zraka. Podobno je pri letnih okrasnih rastlinah: najmanj občutljivi so na primer okrasno zelje, mačehe, vijolice, trobentice in jegliči, narcise, zelo pa na primer žajbelj, oleander in rastline sredozemskega porekla.
Uničujoče posledice pozebe stopnjujejo tudi pogostnost in trajanje nizkih temperatur zraka ter nekateri drugi vremenski dejavniki, kot sta vlažnost zraka in prevetrenost.

Dreamstime
Mačehe spadajo med temperaturno najmanj občutljive rastline v našem vrtu.