Zgodba o uspehu

Slovenska živa zelenjava osvaja Evropo

Katja Božič/Zarja
13. 3. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Mlada podjetnika Mario Kurtovič in Niko Miholič iz hitro rastočega prleškega podjetja KMG PanOrganic se dobro zavedata, da zgolj dober izdelek ne zadošča za uspeh na zahtevnem trgu – treba ga je tudi dobro zapakirati in znati spretno prodati.

Šimen Zupančič/Zarja
Niko Miholič v ogromnem rastlinjaku, v katerem pridelujejo Živo.

Čeprav sta bila brez kmetijskega predznanja, sta z dobro idejo zbrala okoli sebe skupino visoko izobraženih, izkušenih in ustvarjalnih mladih ljudi z različnimi znanji. Začeli so s pridelavo česna in v petih letih so z znamko Česnek postali največji pridelovalec pri nas. Vsako leto so dodali novo rastlino, po kateri so Slovenci povpraševali, ta čas pa je njihov največji uspeh Živa – brez škropiv vzgojena zelenjava v lončku, ki ohrani svežino, poln okus in hranilne snovi. Vzgajajo jo v najmodernejšem in največjem rastlinjaku pri nas. Podobnega gradijo tudi v bližnjem avstrijskem Cmureku, saj podjetje oskrbuje tudi avstrijski trg.

Foto: Šimen Zupančič
Solata Živa

Med iskanjem zanimivih poslovnih priložnosti je Mario Kurtovič v medijih zasledil, da nam v Sloveniji primanjkuje slovenskega česna in da na trgu prevladuje uvoženi slabše kakovosti, ker se nekoliko dražje pridelave česna na veliko pri nas le malokdo loteva. Začutil je priložnost. Začel je brskati po literaturi in šel na izobraževanje o pridelavi česna v Francijo, ki je tradicionalno znana po pridelavi te rastline. »Veliko se je naučil, na pomoč pa so mu priskočili tudi znanci z izkušnjami, kolegi agronomi, Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline. Nakupil je potrebno mehanizacijo, skupaj z družino pa zapuščeno kmetijo s 4,5 hektarja zemljišč in tako se je začelo,« pravi direktor podjetja Niko Miholič. »Ves pridelek je prvo leto prodal v Mercator. Ker pa je lastnik PanOrganica Mario zelo tržno usmerjen, je želel ustvariti blagovno znamko.« Niko mu je priskočil na pomoč s prleško različico imena za česen – Česnek – in naslednjo sezono, torej leta 2013, so česen že pakirali v mrežice ter ga prodajali pod novim imenom, Niko in Mario pa sta postala tesna sodelavca. Kmetijstva sta se lotila podjetniško in digitalno. Naredila sta celostno grafično podobo podjetja in blagovnih znamk, spletno stran, uredila sta profile na Twitterju in Facebooku. »Precej smo se ukvarjali z oglaševanjem, mediji so nas dobro sprejeli, veliko so pisali o nas in ljudje so začeli prepoznavati podjetje in Česnek.« Ekipa pa je iskala nove priložnosti. Raziskovali so trg in iskali sadje in zelenjavo, ki ju v Sloveniji primanjkuje ter ju je mogoče dobro prodati. Tako so se česnu naslednje leto pridružili še ameriške borovnice, jagode godži in fižol. Ko so tamkajšnji kmetje opazili prepoznavnost Česneka, so zaprosili za pomoč pri prodaji njihovih izdelkov in tako so ustanovili zadrugo – njihove pridelke lahko najdemo na stojnicah izbranih trgovin.

Edinstveni rastlinjak

Njihova posebnost je tudi negovanje dobrih odnosov s trgovci. »Skupaj skušamo ustvarjati dobro ozračje za stranke. Vseskozi iščemo nove načine prodaje in sodelovanja. Odprti smo za ideje na vseh področjih.« Vodilnim v KMG PanOrganicu je jasno, da je tudi na področju kmetijstva treba biti v koraku s časom, če ne celo pred njim, zato skrbno spremljajo vse tehnološke novosti in inovacije. Mario veliko potuje in razmišlja, kaj bi bilo dobro pripeljati v Slovenijo. »Iščemo izdelke, ki pri nas manjkajo, hkrati pa ustvarimo tudi blagovno znamko.« Ko je njihovo pozornost pritegnil poseben način pridelave žive zelenjave, pridelane po najinovativnejši metodi, zelo cenjeni v najrazvitejših državah sveta, so njihove sanje postale še večje. Po treznem razmisleku so se jo odločili pripeljati v Slovenijo. Javili so se na razpis Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za sofinanciranje hektar velikega rastlinjaka za tehnološko dovršeno pridelavo, ki je edinstven v Sloveniji in daleč naokrog. Dobili so skoraj polovico sredstev (od 2,5 milijona evrov), preostalo pa so pokrili še s krediti in lastnimi sredstvi. Število solat, pridelanih v njem, je enakovredno pridelku na 14 hektarjih zunanjih površin. »Takšen rastlinjak je prihodnost, saj je veliko lažje preprečevati bolezni in poškodbe pridelka.« Zelenjavo so poimenovali Živa, gojijo jo 365 dni na leto, pri pobiranju pa rastlinam ne odstranijo korenin oziroma jih ohranjajo v lončkih. Kar pomeni še korak naprej od ekološke pridelave, saj tako vzgojena in pakirana zelenjava ohranja vitamine, minerale in druge hranilne vrednosti, medtem ko običajna solata v 24 urah izgubi od 60 do 65 odstotkov vseh hranilnih snovi. »To je naravi prijazna bioponska tehnologija. Deževnica, ki jo prefiltriramo skozi štiri različne filtre, steče v žlebove, v katerih so lončki z zelenjavo, vsaka rastlinica vzame toliko vode, kolikor je potrebuje, preostala voda pa znova zaokroži, tako da nimamo odpadnih voda. Pridelujemo brez pesticidov, s pomočjo naravnih predatorjev. Stremimo k ekološkemu kmetovanju.« Prve rastline, pridelane na nov način, so pričakali s privlačnimi brošurami in spletnimi predstavitvami, s čimer so pozornost pritegnili tudi v sosednji Avstriji. »Sprva smo se dogovorili za sodelovanje z dvema velikima trgovskima verigama, ker pa so bile količine prevelike, smo se odločili za Hofer, ki nam je bližji. Hkrati pa smo se začeli pogovarjati, da bi rastlinjak postavili tudi pri njih. Našli smo zemljišče v Cmureku, tam že gradimo rastlinjak, saj si želijo imeti solato z avstrijskim poreklom.«

Foto: Šimen Zupančič
Poleg solate, pod blagovno znamko Živa najdemo tudi zelišča.

Ponosni na svoje dosežke

Česen za zdaj pridelujejo na dvajsetih, fižol na petnajstih, borovnice na desetih hektarjih, jagode godži pa se razprostirajo na malo več kot pol hektarja zemljišča. »Letos bomo imeli še feferone in čilije na približno 2000 kvadratnih metrih. Spomladi bomo imeli nov rastlinjak za motovilec in rukolo, saj imamo že vso potrebno mehanizacijo.« Zaposlene v podjetju povezuje zaupanje. »Vsi v ekipi so se že dokazali s požrtvovalnostjo, nadurami, lepo je videti, da so ljudje pripravljeni žrtvovati za skupno dobro. Glede na razmere v Sloveniji menim, da smo pošteno plačani, dobro delo, ideje in pridnost pa tudi nagrajujemo. Pri nas vsi začnejo od začetka, z osnovno plačo, in si na podlagi dobrih del in zaslug potem zagotovijo višjo.« Poleg vodstva je v rastlinjakih zaposlenih še 12 delavcev, občasno pa potrebujejo tudi do 50 sezonskih delavcev, ki jih ni težko dobiti, pravi Niko. Zanimivo je, da se za delo v rastlinjakih in na zemlji prijavijo pretežno starejši ljudje. »Pa ne dajemo najmanjše plače,« se smeji. Njihove vrednote so skrb za okolje, naravo, človeka, spodbujajo zdravo prehranjevanje. »Na Facebooku smo imeli kampanjo 'manj mesa in več zelenjave', saj v Sloveniji dejansko pojemo premalo zelenjave in preveč mesa. Čim večje bo povpraševanje po zelenjavi, tem več kmetov jo bo pridelovalo.« Sami pa si želijo povečati pridelavo in ohraniti kakovost. Zaradi širjenja v Avstrijo se jim odpirajo novi trgi, zdaj že podpisujejo pogodbe s trgovsko verigo na Madžarskem, Hrvaškem, v Romuniji … »Na podlagi uspehov in dobrih dogovorov verjamemo, da smo na pravi poti, morebitne skrbi dajemo na stran in jih skušamo odpraviti z optimizmom, ker vemo, da imamo dobro strategijo,« razmišlja Niko, ki se mu je na začetku zdelo nenavadno, da je pristal v tem poslu. »Ampak rad pa dobro jem, predvsem imam rad solato. Lepo je opazovati, kako pred tvojimi očmi raste zelenjava, pa spremljati nove tehnologije in pristope v prehrani. Zelo sem zadovoljen. So pa seveda tudi skrbi, solata je pridelek, ki ga je treba hitro ponuditi na trgu, ne moreš je spraviti v skladišče. Zato moraš imeti dobro pripravljene poslovne poti in rezervne načrte, če se kaj spridi. Če sem kdaj v skrbeh, grem v rastlinjak, ko ni tam nikogar več. S pogledom objamem vse, kar smo ustvarili – še sami se namreč ne zavedamo, kaj smo storili v tako kratkem času. Lahko se primerjamo s številnimi večjimi podjetji, ki so že veliko dlje na sceni, zato smo na svoj dosežek lahko resnično ponosni!«