Od pekla do raja

Matjaž Strojin: Pomagal je mami z rakom

Lidija Jež/Zarja
2. 1. 2017, 11.19
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Matjaž Strojin iz Mihovice pri Šentjerneju končuje v Angliji magisterij iz nutricionistike. Pred dvema letoma je z izborom hrane uspešno pomagal mami, ki so ji diagnosticirali rak na prsih.

revija Zarja
Mama Antonija in sin Matjaž – skupaj sta zmagala.

Njegova pot do teh znanj pa je bila precej nenavadna. Od malega ga je namreč zanimala predvsem fizika s poudarkom na vremenoslovju, oče pa je pričakoval, da bo – kot edini sin – nekoč prevzel kmetijo. Toda življenje ubira svoja pota … Ko je med svojo boleznijo spoznal in razumel usodni pomen zdrave in polnovredne hrane, se je odločil, da se posveti znanosti o njej. Po študiju pa se je izpolnila tudi očetova želja, saj je Matjaž z diplomo prehranskega terapevta z veseljem prevzel kmetijo, na kateri gospodari na ekološki način.

Panični napadi, anksioznost in kronična utrujenost

Nikoli več ni vzel mamila, napadi tesnobe in strahu pred smrtjo pa so se kljub temu še pojavljali – sprva občasno, nato vse pogosteje. 

Od malega je vodil dnevnik vremena, spremljal gibanja vetra in oblakov, opazoval vesolje in se resno pripravljal na to, da bo nekoč meteorolog na Kredarici. Pri 16 letih mu je pot spremenil dogodek, ko je s še nekaj fanti pokusil marihuano, ki očitno ni bila čista, in mu je sprožila panični in anksiozni napad. Nikoli več ni vzel mamila, napadi tesnobe in strahu pred smrtjo pa so se kljub temu še pojavljali – sprva občasno, nato vse pogosteje. Kljub temu je uspešno končal tehniško gimnazijo in se vpisal na študij fizike, smer meteorologija, in zdelo se je, da so sanje že skoraj uresničene. Toda v Ljubljani so se panični napadi, anksioznost in kronična utrujenost še stopnjevali do te mere, da ni bil več zmožen študirati in normalno delovati. Starši so ga odpeljali domov in začeli so iskati pomoč od Poncija do Pilata.

Zdravniki niso našli odgovora

Dobil je le pomirjevala in antidepresive, kar pa je stanje še poslabšalo. V tistem času pa je mama srečala dekle, ki jo je nekoč imela v svoji skupini v vrtcu, in ta ji je povedala, da je v preteklosti imela zdravstvene težave, ki so bile podobne Matjaževim – in da se je uspešno pozdravila z naravnimi pomagali. Končno se je obetala rešilna bilka tudi za njenega sina; sicer pa gospa Antonija pravi, odgovor pride, ko ga človek najbolj potrebuje.

Pridružil se je terapevtski skupini v Ljubljani, v kateri so bili mladi z različnimi težavami, po nekaj mesecih pa se je stanje že izboljšalo in odšel je v London v podobno skupino. »To ni bila komuna ali kaj podobnega, ampak podjetje, v katerem smo obravnavo in bivanje plačevali tako, da smo v tem podjetju tudi delali – delo pa je bilo del terapije. Prostori, ki so jih najemala razna podjetja, so bili urejeni po feng šuju in tam so potekali različni poslovni dogodki; tudi Nokia, na primer, je imela tam promocije. Za poslovneže so organizirali še sprostitvene programe – od welnesa do meditacij.« Vsako jutro pa so imeli pred začetkom delovnega dne program, namenjen njihovi rehabilitaciji – veliko je bilo telesnih vadb, ki izhajajo iz kitajske medicine, pa tudi teka, meditacij, premagovanja samega sebe, osebnostnega treninga in pravilnega prehranjevanja. Naučili so se veliko o zdravi prehrani, usvojili znanje o masažah in podobno.

Po diplomi prehranskega terapevta je vpisal še magisterij na Univerzi v Osrednjem Lancashireu.

Program je bil zelo učinkovit in po treh letih se je Matjaž lahko postavil na svoje noge. Kot organizator dogodkov se je zaposlil v hotelu višje kategorije in hitro napredoval; toda stresno in odgovorno delo je zahtevalo ogromno moči, Matjaž pa si je želel študirati. Zato je poiskal preprostejše delo, ki pa je vendarle omogočilo tak zaslužek, da si je plačal šolnino. V treh letih študija nutricionistike na londonskem kolidžu za naturopatsko medicino je užival: končno je bil sredi vsebin, ki ga zelo zanimajo in ki so zelo koristne, saj si je želel pomagati ljudem. Po diplomi prehranskega terapevta je vpisal še magisterij na Univerzi v Osrednjem Lancashireu. Pri magistrskem študiju se je še bolj posvetil raziskovanju vplivov prehrane na zdravje ljudi ter preučevanju učinkovitosti različnih komplementarnih in alternativnih metod zdravljenja.

Zakisanost – izvor bolezni

Ko je bil poleti 2014 na obisku doma, mu je mama, ki je bila sicer vedno polna elana, potarnala, da je zadnje čase zelo hitro utrujena. Vzel ji je kapljico krvi in pod mikroskopom ugotovil, da je njen imunski sistem sesut. Prosil jo je, naj gre k zdravniku, da ugotovi, kaj se v njenem telesu »kuha«. In odkrili so ji raka na prsih. Matjaž se je takrat že vrnil v Anglijo, zato ji je na daljavo predpisal dieto – nič hrane živalskega izvora, nič kave, sladkarij in rafinirane hrane, priporočil pa je hrano z visoko koncentracijo antoksidantov, vitaminov, mineralov in fitohranil, katerih je največ prav v zelenih napitkih (špinača, listi ohrovta, koprive itd.), zraven pa je jedla še semena in oreščke ter žita in stročnice.

Za spodbujanje limfe je imela petkrat na dan predpisan trampolin; poudarek je bil tudi na meditacijah, jogi, gibanju in še marsičem drugem.

Veliko se je tudi gibala na svežem zraku in veliko počivala. Vsa navodila je upoštevala in je po nekaj tednih namesto na operacijo odpotovala s sinom v ZDA, natančneje v Center Ann Wigmore v Portoriku, na razstrupljanje. »To je neprofitni center, v njem sva z mamo po sprejemljivi ceni preživela dva tedna. Poleg terapij oziroma razstrupljanj sva se udeleževala tudi seminarjev o pripravi in vzgoji žive presne hrane – od žitne trave do kalčkov itd.« Kajti kot poudari Matjaž, mami niso zdravili raka, ampak njeno zastrupljeno telo: »Rak je bil le posledica tega.« Gospa Antonija pa opisuje potek razstrupljanja: prve dni je lahko uživala le zelene napitke in si redno čistila črevesje s kolonhidroterapijo (izpiranjem črevesa). Za spodbujanje limfe je imela petkrat na dan predpisan trampolin; poudarek je bil tudi na meditacijah, jogi, gibanju in še marsičem drugem. »Neverjetno je, da ob tej bolezni nisem bila prav nič panična, saj sem nekako čutila, da bo vse dobro. Tudi obe hčeri in mož so z upanjem v vse dobro sledili mojim odločitvam; zelo sem jim hvaležna za tako brezpogojno podporo in vero.«

Razstrupljevanje je bilo tudi boleče

Po prihodu iz Portorika je mama nadaljevala razstrupljevanje, to pa je bilo včasih tudi zelo neprijetno. Občasno je bila vsa rumena, ko so se čistila jetra, in marsikdo se je zgražal, češ, saj umira, zakaj ne gre v bolnišnico! Prizna, da so bili trenutki, ko se je vprašala, ali je na pravi poti, toda hkrati sta bila njena vera in zaupanje tako močna, da je vztrajala. Danes je druga oseba – tumor je le še v obliki »spominske brazgotine«, predvsem pa neinvaziven. Končno ima tudi urejeno prebavo, kar jo je težilo vse življenje, tudi osteoporoza se je umaknila, krvni tlak in vse ostalo je b. p.!

V celoti je spremenila življenjski slog, ker samo sprememba hrane še ne zadošča. Njeno počutje je zdaj boljše kot kadar koli prej. 

Nekoč se je – zaradi glavobolov – izogibala soncu; danes uživa v sončnih žarkih. »Zakisano telo težko prenaša sonce in koža se nanj bolestno odzove,« pojasni Matjaž. Mama pa še doda, da je hvaležna za izkušnjo bolezni. Pravi, da se je v teh dveh letih naučila uživati življenje, da se je naučila imeti sebe rada, si privoščiti počitek, brez slabe vesti poskrbeti zase. V celoti je spremenila življenjski slog, ker samo sprememba hrane še ne zadošča. Njeno počutje je zdaj boljše kot kadar koli prej. »Človek mora prisluhniti svojemu telesu, ki ti pove vse.« Njena hrana je predvsem zelenjava v različnih oblikah (napitki, smutiji, juhe, omake …), veliko uživa izdelke iz polnovrednih žit, stročnice, oreščke, kalčke in semena. Vsak dan uživa laneno seme, saj je to najbolj koncentrirani vir maščobnih kislin omega 3. Edini prehranski dodatek, ki ga jemlje, je vitamin B12, saj ga v rastlinski hrani primanjkuje.

Lešnikovo mleko in drugi recepti

Antonija je imela leto dni strogo dieto, sprva niti sadja ni uživala in še vedno spoštuje navodilo, da če je to zelo sladko, ga naj bo le malo. Mesa še vedno ne je, ker ji – razen izjemoma – niti ne prija. Tudi mlečnih izdelkov ne uživa; nadomesti jih z lešnikovim ali orehovim mlekom, ki ga priporoča kot dober energetski napitek ali kot dodatek kašam ali sladicam. Recept pa je preprost: eno merico lešnikov in štiri merice vode zmešamo v dovolj močnem mešalniku in že imamo lešnikovo mleko.

Nasvet
Oreščke je dobro v vodi namakati čez noč, mandeljne pa celo 24 ur, tako da se izločijo encimski blokatorji. Za precej krajši čas pa v vodi namakamo tudi vsa semena. Matjaž opozori tudi na pijačo: pijemo lahko pred obrokom ali šele dve uri po njem. Priporoča veliko zelenjave in še zlasti listnato zeleno, ki je vir za zdravje zelo dragocenega klorofila.

Namesto kefirja (ta je tudi sicer sprejemljivejši od jogurtov, poudari Matjaž), ki ga priporočajo kot izdaten vir probiotikov, uporablja zelnico, pa tudi sicer sta surovo kislo zelje in kisla repa v tem času zakon in zaklad. Kave ne pije, ker zakisa telo; namesto nje uživa žitno kavo ali pa čaje – meni ponudi konopljinega. Kruh je iz domačega polnozrnatega žita, v moko pa ga zmelje takrat, ko jo potrebuje. Na jedilniku so stročnice v raznih oblikah, žita s kašami na čelu – še zlasti ajdova in prosena, ki sta lahko pripravljeni kot glavna jed ali kot sladica. Proseno kašo v sladico povežejo pretlačena jabolka, na vrhu je nekaj kosov kivija in precej lanenih semen, lahko pa je še marsikaj drugega – od oreščkov do domačih marmelad. Če pa je kaša osrednja jed, jo obogati s prepraženo čebulo, malo česna, s kalčki, oreščki … Dodaja malo piranske morske soli in oljčno olje. Lahko pa kašo pripravi s kislim zeljem, repo ali z gobami. Tako k osnovni jedi kot k sladici se poda lešnikovo ali orehovo mleko, pa kakšen košček suhega sadja. Tudi žganci, polenta, zelenjavne juhice, omake, zelenjavni zrezki … so na jedilniku. »Naša hrana je domača, preprosta in živa, zato nas nahrani in zdravi. In ker je živa, nas poživlja.« Zato Matjaž meni, da bi moral biti tako imenovani slovenski zajtrk podoben zajtrkom naših prednikov – kaše in žganci z raznimi dodatki. Doda še, da mnogo ljudi zboleva zato, ker nimajo dovolj znanja o pomenu hrane in ker nekritično segajo po procesirani industrijski hrani. Neznanje tudi ali še zlasti v tem primeru ubija.

Od marca letos je Matjaž spet doma kot gospodar ekološke kmetije. Vinograd, ki je skoraj zapovedan v njihovih krajih, so prodali, ker ni šlo brez kemikalij, denar pa vložili v nasad lešnikov in orehov. Klasično kmetijo je spremenil v ekološko – poleg zelenjave vzgaja različna žita, stročnice in semena. Pridelujejo hrano za ljudi in ne za živali. Tako se da pridelati tudi desetkrat več kalorij hrane na prostorsko enoto, kot pa če bi kmetijske površine uporabljal za živinorejo. To pa pomeni tudi veliko manj obremenitve in onesnaževanja narave. Matjaž je kritičen do čezmerne porabe mesa in drugih živil živalskega izvora, saj so meso nekoč jedli le v nedeljo, zdaj pa ga imamo tudi po večkrat na dan. »To je eden glavnih razlogov za naglo povečevanje kroničnih bolezni pri ljudeh in za onesnaževanje okolja in podtalnice. Zdrava prehrana ima zelo pomembno vlogo pri vzdrževanju našega zdravja in pri ohranjanju narave,« pravi naš sogovornik, ki bo ostal na tej kmetiji in ljudi ozaveščal o zdravem življenju.