Tudi grožnje dobaviteljev

Bolnišnice v likvidnostnih težavah

S.R./STA
18. 12. 2016, 10.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Več bolnišnic se je v preteklih letih soočalo s hudimi likvidnostnimi težavami. Oktobra 2013 je tako sedem bolnišnic dobilo posojila iz državne zakladnice, nekatere so posojila večkrat reprogramirale.

STA
Splošna bolnišnica Izola je za poplačilo nujnih zapadlih obveznosti do dobaviteljev v tem letu najela za 820.000 evrov posojil.

Pri državni zakladnici imajo posojila, katerih namen je poplačilo nujnih zapadlih obveznosti do dobaviteljev, v tem trenutku najeta splošne bolnišnice Izola (820.000 evrov), Ptuj (142.000 evrov), Jesenice (343.950 evrov) in Novo mesto (tri milijone evrov) ter bolnišnica Topolšica (dva milijona evrov).

Trenutno ima posojilo pri državni zakladnici pet bolnišnic v skupni vrednosti 6,4 milijona evrov, so za STA navedli na ministrstvu za zdravje.

Zaradi likvidnostnih težav so nekaterim bolnišnicam v preteklih letih dobavitelji grozili, da jim bodo ustavili dobavo zdravil in zdravstvenega materiala. S plačilom računov dobaviteljem so nekatere bolnišnice namreč zamujale tudi po tri mesece. Zato so rešitve iskali tudi z zadolževanjem v državni zakladnici. 

V preteklih letih so se sicer pogoji financiranja javnih zdravstvenih ustanov nekoliko stabilizirali. Kljub temu pa so bili rezultati poslovanja bolnišnic v letošnjem prvem polletju slabši od rezultatov v enakem obdobju lani. Izgubo je ustvarilo 29 javnih zdravstvenih zavodih, v bolnišnicah je bil skupni minus 19,3 milijona evrov.

Bolnišnice z izjemo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so sicer na polovici letošnjega leta ocenile, da bodo leto 2016 zaključile s pozitivnim ali izravnanim poslovnim rezultatom. V drugi polovici leta so se tudi zvišale cene zdravstvenih storitev za 3,6 odstotka, kar pomeni 31,6 milijona evrov več denarja za zdravstvene ustanove.

Za dolgoročno izboljšanje finančne situacije javnih zdravstvenih zavodov treba zagotoviti dodatne vire v okviru zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pravijo na ministrstvu.

Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da bo na izboljšanje poslovanja bolnišnic bistveno vplivala uvedba novih obračunskih modelov, saj se v praksi ugotavlja podcenjenost oziroma precenjenost posameznih programov v dejavnostih, kar se odraža bodisi v daljših čakalnih dobah bodisi v neoptimalno usmerjanjih sredstvih. K znižanju stroškov izvajalcev pa bodo pripomogla tudi skupna javna naročila, ki potekajo pod okriljem ministrstva za javno upravo.