Mastni zaslužki posrednikov

Bolnišnice velikokrat ne vedo, kakšne so cene medicinski pripomočkov drugje

G.G./STA
14. 11. 2016, 17.49
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes objavila izsledke obravnave nabav medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah. Pri tem ugotavlja, da zdajšnji način dobave nekaterih medicinsko tehničnih pripomočkov preko posrednikov bolnišnicam povzroča previsoke nabavne stroške, samim posrednikom pa neupravičeno visoke zaslužke.

Profimedia
V velenjski občini deluje 20 javnih zavodov, pet pa jih je lani poslovalo negativno.

V izsledkih, objavljenih na spletni strani, KPK ugotavlja, da javne bolnišnice za medicinske pripomočke svetovnih proizvajalcev plačujejo več, kot za iste pripomočke plačujejo bolnišnice v drugih evropskih državah enotnega trga EU. Slednje pa je po njenem mnenju nesprejemljivo.

KPK ugotavlja, da bolnišnice plačujejo neupravičeno visoke stroške za nabavo medicinskih pripomočkov takrat, ko se vzpostavi veriga od proizvajalca do bolnišnice z dvema ali več posredniki. Do tega po njenem pride zato, ker bolnišnice izdelka od proizvajalca (multinacionalke) ne morejo kupiti drugače kot z javnim naročilom, posredniki pa imajo ekskluzivno pravico njegove prodaje v Sloveniji. Zato KPK pristojnim ministrstvom predlaga, da preučijo možnost, da bi nakupe medicinske opreme izvajala družba, registrirana v tujini, ki bi bila v lasti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Preveč splošne zahteve

Za KPK je problematična tudi razpisna dokumentacija, ki da vsebuje preveč splošne in nedorečene zahteve, zaradi česar bolnišnice tudi ne morejo preverjati, ali je naročnik izpolnil zahtevano. Ugotavlja tudi, da bolnišnice velikokrat ne vedo, kakšne so cene medicinskih pripomočkov drugje, zaradi česar lahko ponudniki v Sloveniji dosegajo višje cene. Zato priporoča vzpostavitev registra medicinskih pripomočkov, ki bi omogočil primerjavo cen znotraj Slovenije pa tudi z ostalimi državami, ki imajo register.

KPK je zato ministrstvo za zdravje pozvala, naj v 30 dneh pove, na kakšen način bo pristopilo k zagotovitvi javnega interesa, to je zagotavljanju poštene konkurence in gospodarne porabe javnih sredstev, ter na kakšen način bo pristopilo k odpravi ugotovljenega korupcijskega tveganja ter k zagotovitvi integritete javnega sektorja pri izvajanju javne zdravstvene službe.

O svojih ugotovitvah je KPK obvestila državno tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad, DZ, Agencijo RS za varstvo konkurence, na Finančno upravo RS pa je podala tudi prijavo suma davčnih utaj.

Predlogi za izboljšave

Podala je tudi več priporočil. Med drugim predlaga, naj odgovorni pristopijo k vzpostavitvi registra medicinsko tehničnih pripomočkov. Predlaga tudi ureditev, po kateri morajo bolnišnice od ponudnikov zahtevati, da pojasnijo nabavno pot ponujenih medicinsko tehničnih pripomočkov. Ministrstvu za finance in agenciji za varstvo konkurence KPK priporoča, naj proučita morebitna ukrepanja z vidika pravnega varstva javnega interesa.

Svoje ugotovitve je KPK danes na svojem sedežu predstavila finančni upravi, zavodu za zdravstveno zavarovanje in javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, ki so po njenih navedbah ocenili, da je zadeva problematična. Na predstavitev so bili sicer vabljeni tudi predstavniki ministrstev za zdravje, za javno upravo in za finance, a se je niso udeležili.