Intervju

Na ministrstvu zavihali rokave

Matej Klarič
8. 8. 2016, 07.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Na ministrstvu so v preteklem mesecu predstavili tudi pilotni projekt za skrajševanje čakalnih dob na najbolj kritičnih področjih. O tem smo se pogovarjali z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Arsen Perić
Ministrica poudarja, da so se tokrat zadev lotili bolj premišljeno.

Za skrajševanje čakalnih dob namerava vlada do konca letošnjega leta nameniti osem milijonov evrov, čakanje na zdravstveni pregled oziroma poseg namreč poslabšuje kakovost življenja in zdravstveno stanje.

»Takšne so na primer ortopedske operacije, koronarografije ter posegi in operacije na arterijah,« je za Svet24 povedala ministrica.

Tokrat bo drugače

Problem čakalnih vrst je večplasten.

Poskusi skrajševanja čakalnih dob so bili že neuspešni, zato je na mestu vprašanje, kaj bo tokrat drugače. »Ta projekt se zelo razlikuje od  prejšnjih, ko je zdravstvena blagajna samo pavšalno obljubila plačilo 10 ali 20 odstotkov več posegov. Tokrat smo prvič naredili strokovne kriterije, ki upoštevajo predvsem možnost poslabšanja zdravstvenega stanja čakajočih pacientov. Vsak izvajalec bo dobil plačanih toliko dodatnih posegov, kolikor jih bo v resnici opravil. Z vsakim posebej smo se pogovarjali, sporočili so, koliko jih lahko naredijo izven rednega delovnega časa.«

Analizirajo vzroke

Na terenu jim bodo s svetovanjem pomagali predstavniki ZZZS, ministrstva za zdravje, zdravstvenega inšpektorata in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki vodi te sezname čakalnih dob. Ministrica pravi, da to niso edine spremembe na področju skrajševanja čakalnih dob. »Že oktobra lani smo za dolgoročno sistemsko ureditev začeli pilotni projekt za boljše upravljanje čakalnih dob. Del projekta se bo zaključil letos poleti, kjer bomo analizirali, zakaj nastajajo čakalne dobe in kaj so najpogostejši vzroki zanje.«

Niso samo slovenski problem

Za 90 odstotkov želijo zmanjšati čakalne dobe pri koronografiji (slikanju srčnih žil).

Problem čakalnih dob sicer ni samo specifično slovenski, z njim se ubadajo vse evropske države. »Je večplastna težava, ki je posledica staranja prebivalstva, večje ozaveščenosti in zahtev pacientov, prepogostega napotovanja, do tega, da imamo na čakalnih seznamih ljudi, katerim zdravstveno stanje ne omogoča posega. Ti ljudje ne sodijo na redne sezname. Zato bomo predvidoma do konca letošnjega leta pripravili tudi spremembe zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o oblikovanju in upravljanju čakalnih dob. Gotovo pa bosta veliko pripomogla e-napotnica in enoten, elektronsko vodeni čakalni seznam, ki bo po obljubah direktorja NIJZ zaživel oktobra letos,« nam je načrte razkrila ministrica.