Slovenija

Dodatki tudi za osnovnošolske učitelje!

Sašo Avramovič
22. 1. 2016, 21.47
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Računsko sodišče je izvedlo revizijo o delovni obveznosti učiteljev na štirih osnovnih šolah in ministrstvu za izobraževanje. Med drugim so ugotovili, da so učitelji dobili dodatke za delo, ki sicer spada med njihove redne delovne obveznosti.

Arhiv Svet24
Makovec Brenčičeva je dejala, da so glede vprašanja delovne obveznosti učiteljev sprožili dialog s socialnimi partnerji že ob nastopu njenega mandata.

Država in lokalne skupnosti financirajo 477 slovenskih osnovnih šol, te pa obiskuje 164 tisoč učencev. Za njihovo izobraževanje skrbi okoli 18 tisoč učiteljev. Za izvajanje tega programa iz državnega proračuna namenijo vsako leto približno 640 milijonov evrov, kar predstavlja kar sedem odstotkov vseh odhodkov proračuna, skoraj 90 odstotkov pa se namenja plačam in prispevkom.

Kaj so revizorji ugotovili na ministrstvu

Sašo Avramovič
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel

Računsko sodišče je na področju šolstva ugotovilo kar nekaj nepravilnosti. V letu 2013 so izvedli prečno revizijo na OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Rada Robiča v Limbušu, OŠ Minke Namestnik Sonje v Slovenski Bistrici, OŠ Vič in med 1. 1. 2012 in 31. 12. 2014 na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport z namenom razkriti razloge za dolgoletno neurejenost področja delovne obveznosti učiteljev in razmerja pri urejanju delovnih nalog učiteljev in vloge resornega ministrstva, ravnateljev ter ostalih akterjev, ki pri tem sodelujejo. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je na včerajšnji novinarski konferenci razkril revizijska poročila in povedal, da ministrstvo ni bilo učinkovito pri urejanju delovne obveznosti učiteljev v osnovnih šolah, ker ni zagotovilo pogojev za enako in enakopravno obravnavo učiteljev, saj v predpisih niso bila jasno določena dela, ki spadajo v njihovo redno delovno obveznost, in trajanje teh del, ministrstvo pa tudi ni pripravilo enotnih pravil glede razporejanja delovnega časa in delovne obveznosti učiteljev. Prav tako so ugotovili, da je ministrstvo šolam brez ustreznih podlag zagotavljalo dodatna sredstva za naloge učiteljev, ki spadajo v njihovo delovno obveznost, ne da bi izkazalo, da učitelji teh del niso mogli opraviti v okviru redne delovne obveznosti. Kljub posebnostim v predpisih ministrstvo tudi ni posebej uredilo dela v neenakomerno razporejenem delovnem času in delovne obveznosti, zato v šolah, kot je pojasnil Vesel, ni bilo mogoče preveriti, ali so učitelji opravili svojo delovno obveznost.

Okoli 1300 evrov je osnovna mesečna bruto plača osnovnošolskega učitelja.

Vsem šolam izrekli mnenje s pridržkom

Po opravljenih revizijah v štirih omenjenih OŠ je računsko sodišče vsem izreklo mnenje s pridržkom. Revizorji so namreč ugotovili, da so šole učiteljem za izvajanje nekaterih del plačale opravljeno delo kot delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, čeprav za to niso imele ustrezne podlage. Gre za nesistemizirane interesne dejavnosti, nadomeščanja, dodatne strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami, dodatne strokovne pomoči za učence tujce. Samo za te dejavnosti je ministrstvo doplačevalo vsem slovenskim osnovnim šolam po devet milijonov evrov na leto, torej v treh letih kar 27 milijonov evrov. Vse te dejavnosti po mnenju računskega sodišča spadajo v delovno obveznost učitelja in slednji na ta način ni upravičen do dodatnega denarja. Sodišče je še dodalo, da so revidirane OŠ učiteljem neupravičeno priznale kot ure za doprinos letnega dopusta, ki so jih lahko koristili v času šolskih počitnic, tudi različno število ur (od 4 do 8 ur) za vsak dan udeležbe v šoli v naravi, čeprav so učitelji za to delo prejeli plačilo v skladu s Pravilnikom o financiranju šole v naravi. »Ker predpisi ne določajo jasno, katera dela spadajo v delovno obveznost učiteljev in trajanje teh del, ministrstvo pa ni pripravilo pravil glede razporejanja letnega delovnega časa in delovne obveznosti učiteljev, je konkretna določitev tedenske oziroma letne delovne obveznosti učitelja (po vrsti in času trajanja posameznih del) prepuščena presoji ravnateljev,« dodajajo na računskem sodišču.

Država in lokalne skupnosti skupno financirajo 477 slovenskih osnovnih šol, te pa obiskuje 164 tisoč učencev.

Praksa po šolah je zelo različna

Delo v osnovni šoli je seveda vezano na šolski koledar, zato je več prostih dni med počitnicami, kot je predpisanih dni letnega dopusta. Na sodišču pravijo, da bi moral učitelj tako opraviti v povprečju 44 ur obveznosti na teden, da bi bil lahko med počitnicami prost. »Razlika med številom prostih dni in dnevi letnega dopusta za vse učitelje v Sloveniji tako letno znaša najmanj 1,8 milijona evrov. Predpisi ne urejajo, kaj naj bi učitelji delali v času šolskih počitnic, kot tudi ne načina in časa koriščenja ur v času počitnic. Ministrstvo glede tega ni izdalo nobenih usmeritev, praksa po OŠ pa je zelo različna, zato uporabljajo različne pristope k tako imenovanemu doprinosu ur,« so še pojasnili na računskem sodišču, ki je omenjenim OŠ po revizijah naložilo popravljalne ukrepe. Med drugim bodo morale zagotoviti, da bodo učitelji z zmanjšano učno obveznostjo opravili polno delovno obveznost in da bo dela, povezana z oddajanjem telovadnic, opravljala pomočnica ravnateljice kot del svoje redne delovne obveznosti, in izkazati, da šola tega dela ni posebej plačevala oziroma opravljanje tega dela ni priznavala kot opravljanje delovne obveznosti učitelju športne vzgoje ali drugemu zaposlenemu.

Kaj pravi ministrica Makovec Brenčičeva

Na sodišču so zaključili, »da bo moralo ministrstvo v devetdesetih dneh zagotoviti, da bodo predpisi izrecno in nedvoumno določali vrsto del, za katera učiteljem pripada dodatno plačilo, ki bo skladno s plačnimi predpisi, v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo pa ponovno preučiti ustreznost določanja plače učiteljem z zmanjšano in s povečano učno obveznostjo«. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je včeraj v izjavi medijem v zvezi s poročilom računskega sodišča o delovni obveznosti učiteljev dejala: »Danes (včeraj, op. p) smo se seznanili z revizijskim poročilom računskega sodišča, ki ga bomo temeljito preučili. Poročilo se nanaša na obdobje 2012–2014. V roku 90 dni bomo pripravili akcijski načrt. Na podlagi dialoga z vsemi deležniki bomo poskušali najti najbolj smiselne ukrepe za ureditev tega področja, v skladu s priporočili računskega sodišča, ki pa bodo hkrati še vedno zagotavljala kakovost izvajanja vsakodnevnega procesa v šolah. Pri iskanju najboljših mogočih rešitev bomo upoštevali tudi specifičnost šolskega okolja in številne mednarodne primerjave.« Ob tem je še dejala, da so na ministrstvu glede vprašanja delovne obveznosti učiteljev sprožili dialog s socialnimi partnerji že ob nastopu njenega mandata, ko so bili seznanjeni z delnimi ugotovitvami računskega sodišča.