Slovenija

V Sloveniji revščina narašča hitreje kot drugod v Evropi

sta/mv
19. 8. 2015, 17.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Članice Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS) pozivajo vlado, naj vzpostavi trajno in premišljeno socialno politiko. Odprava revščine, neenakosti in drugih stisk ljudi je namreč v rokah države, medtem ko lahko humanitarni delavci le opozarjajo na stiske, da ne postanejo samoumevne.

Arhiv časnika Novice Svet24

"Slovenske humanitarne organizacije se zahvaljujemo prebivalcem Slovenije, ki z donacijami in prostovoljskim delom podpirajo naše delo in s tem izjemno pripomorejo k boljšemu življenju najbolj prikrajšanih družin in posameznikov. Ob tem pa je nujno, da ne sprejemamo revščine kot nespremenljivega dejstva in zahtevamo politiko, odgovorno do vseh ljudi v Sloveniji," so v skupnem pozivu na današnjem kongresu na Ptuju zapisali v NFHOS, ki ga sestavlja 96 humanitarnih organizacij. Število uporabnikov njihovih programov se sicer nekoliko zmanjšuje, a to ne pomeni, da se razmere v Sloveniji odvijajo v smeri odpravljanja revščine in socialnih razlik. Lani so zabeležili 655.354 enkrat štetih uporabnikov programov, kar je okoli 84.000 oseb manj kot leta 2013. Po besedah predsednice NFHOS in izvršne direktorice Slovenske filantropije Terezije Novak je to predvsem posledica upada določenih skupin, kot so na primer migrantski delavci, ki so zapustili Slovenijo. "Številka je kljub temu še vedno zelo visoka. Imamo 655.000 ljudi, ki vsaj enkrat v letu potrebujejo asistenco, večina od teh ljudi pa večkrat," je povedala za STA. V zadnjih dveh letih ugotavljajo, da se posamezne stiske poglabljajo. "Ljudje ostajajo dlje časa v naših programih, kar pomeni, da se stvari ne rešujejo," je dejala.

Pomagajo pri ublažitvi njihove stiske

Humanitarne organizacije lahko tem ljudem pomagajo pri ublažitvi njihove stiske, ne morejo pa jih spraviti iz njih. "Mi lahko vskočimo, nudimo hitro pomoč z zaposlenimi in prostovoljci, dokler država ne sprejme ustreznih ukrepov, da do tega ne bi prihajalo. Mi smo lahko le tisti, ki opozarjajo na težave, in moramo biti glasen zagovornik najbolj prikrajšanih ljudi v Sloveniji. Je pa država tista, ki mora urediti situacijo, da te stiske ne bodo trajne. Na žalost se kaže, da stiske, še posebej revščina, v Sloveniji postajajo nekaj trajnega," je dejala. Prav v opozarjanju na stiske, revščino in neenakost, da te ne bi postale nekaj samoumevnega v družbi, vidi sociolog Srečo Dragoš največji pomen humanitarnih organizacij. Zato na vprašanje, kje so meje humanitarnosti v socialni državi, kar je glavno vodilo današnjega kongresa na Ptuju, odgovarja, da v politizaciji humanitarnosti v smislu izpostavljanja socialnih vprašanj in siljenja države in politike v njihovo reševanje. Ker danes je vse preveč v ospredju ekonomija, ki je le izgovor za krčenje socialnih pravic, je prepričan Dragoš. "Socialna država se krči, in to namensko. To nima nikakršne zveze, in je tudi nikoli ni imelo, z ekonomskimi cikli. To se je dogajalo že pred zadnjo ekonomsko krizo in se dogaja tudi zdaj, ko smo že iz krize. Še vedno se varčuje na socialnih transferjih, uničuje se centre za socialno delo itd. Tu se iz zelo slabega stanja približujemo katastrofi, če se bo še naprej izvajala ta agenda redukcije socialne države," je prepričan.

Profimedia

V Sloveniji revščina narašča hitreje kot drugod v Evropi

S statističnimi podatki je zbranim na kongresu prikazal, da revščina v Sloveniji narašča mnogo hitreje kot drugod v Evropi. Tako je bila Slovenija po podatkih Eurostata v letih 2012/2013 na tretjem mestu po naraščanju revščine v EU, medtem ko je EU v povprečju beležila zmanjševanje revščine. Od leta 2009 do zadnjega kriznega leta 2013 je bil v Sloveniji zaznan 3,2-odstotni porast revščine, kar je drugi največji porast v EU, takoj za Grčijo, medtem ko je revščina v EU v povprečju zrasla za 0,6 odstotka. Slovenija je zabeležila tudi največji delež krčenja sredstev za pokojnine in socialne podpore v Evropi, po drugi strani pa je med prvimi v Evropi po višanju sredstev za ekonomsko področje, je povedal. Po drugi strani se lahko Slovenija po besedah Dragoša pohvali s širokim poljem nevladnih humanitarnih organizacij. "Če primerjamo humanitarne in prostovoljske angažmaje z bivšimi socialističnimi državami, imamo enega najbolj razvitih in cvetočih nevladnih sektorjev, ki pa še ni tako razvit kot na primer v skandinavskih državah, saj se humanitarne organizacije še vedno soočajo s številnimi težavami," je povedal. Po podatkih NFHOS je v 71 humanitarnih organizacijah, ki so sodelovale v anketi, lani delovalo več kot 198.000 prostovoljcev. Zaposlitev za nedoločen čas je v letu 2013 imelo 527 ljudi, 182 je bilo zaposlenih za določen čas, 720 je bilo honorarnih in pogodbenih sodelavcev, 198 pa jih je bilo zaposlenih prek javnih del.