"Ta novica je bila pričakovana in v veliki meri me ne preseneča," je dejal Cerar. Slovenija se mora po njegovi oceni na to odzvati z iskanjem alternativnih, obnovljivih virov energije. Začrtati da je treba takšno energetsko politiko, ki bo Slovenijo razvila tudi v drugih stvareh, torej z multiplikativnimi učinki in iskanjem novih možnosti.
Kot je pojasnil Cerar, je to tudi politika vlade - da je treba poiskati novejše, alternativne pristope na področju energetike, transporta itd. "Tu vidimo rešitve v obnovljivih virih energije, v številnih inovativnih pristopih, ki bodo tudi spodbudili naše gospodarstvo in naš razvoj," je še dodal premier.
Na infrastrukturnem ministrstvu medtem menijo, da odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta, saj ključne odločitve oz. zaveze k investiciji v zvezi s projektom v delu, ki se dotika slovenskega ozemlja, še niso bile sprejete, prav tako projekt še ni imel potrebnih soglasij Evropske komisije. Ob tem so zagotovili, da odpoved projekta ne vpliva na oskrbo Slovenije s plinom.
Rusija je v ponedeljek zvečer nepričakovano odstopila od projekta Južni tok. To sta v Ankari dejala tako ruski predsednik Vladimir Putin kot prvi mož Gazproma Aleksej Miller, pri tem pa s prstom pokazala na Evropsko komisijo. Ta je po Putinovem mnenju krivec za to odločitev, saj je Bolgarija, kamor bi plin pod Črnim morjem prispel iz Rusije, pod pritiskom komisije ustavila gradnjo Južnega toka.
Evropska komisija je novico iz Rusije vzela na znanje ter ob tem izpostavila pomen energetske diverzifikacije in povezanosti članic Evropske unije.
