Od likvidacije Rastoderja na Litostrojski 10 v Šiški je minilo več kot devet let, morilec pa je še vedno neznan. Edini, ki so ga povezovali z umorom, je Radenko Đurđević, brat partnerice pokojnega, ki je bil po več letih sodnih postopkov decembra predlani (spet) nepravnomočno oproščen.
Osemindvajsetega februarja bodo primer pod drobnogled vzeli še ljubljanski višji sodniki. Tožilstvo, ki je za kaznivo dejanje uboja za obtoženca zahtevalo 12 let zapora, se je na oprostilno sodbo pritožilo, Đurđevićev zagovornik, odvetnik Miha Kunič, pa je na pritožbo tožilstva obširno odgovoril, in sicer na več kot 30 straneh, je pojasnil za Svet24. Kot je še dejal, bo na seji sodnica poročevalka senatu predstavila spis, tožilstvo bo povzelo svojo pritožbo, obramba pa odgovor na pritožbo. Senat ljubljanskih višjih sodnikov lahko potem zadevo zaključi, odločitev pa izide pisno, ali sprejme sklep, da opravi javno obravnavo, na kateri se nato izvajajo določeni dodatni dokazi.
Motiv koristoljubja premalo raziskan?
Po prepričanju tožilstva se je Đurđević z ubojem Rastoderju, ki je bil med svojimi znan kot Bubi, maščeval, ker je njegovo sestro Anjo in svojo soprogo zalagal s heroinom. Sodnik Martin Jančar, ki se je kot zadnji na prvi stopnji ukvarjal s primerom, je ob ustni obrazložitvi oprostilne sodbe kot drugi najverjetnejši motiv navedel koristoljubje, ob tem pa nekoliko okrcal delo policije. Meni namreč, da se je med preiskovanjem osredotočila zgolj na motiv, da je Đurđević hotel zaščititi sestro, pri čemer je ostala možnost koristoljubja premalo raziskana. V neznano je na primer izpuhtelo 17 tisoč evrov, ki jih je Rastoder po besedah nekaterih prič hranil za nakup starejše hiše, sorodniki pa so povedali, da usoda tega denarja po njegovi nasilni smrti nikoli ni bila razrešena.
Likvidacija po mafijskem vzoru
Tudi morilskega orožja preiskovalci do danes niso našli, in sicer pištole modela TT-33, sovjetske izdelave, ki so jo uporabljali tudi oficirji JLA. Z njo je storilec kritičnega jutra prerešetal Rastoderja na kavču v lastnem stanovanju. Očitno ga je presenetil med gledanjem televizije, saj je, ko so ga sosedje našli mrtvega, v rokah imel daljinec. Šest nabojev ga je zadelo v prsni koš, eden v levo stegno, usodna pa sta bila strela iz neposredne bližine pod brado in tilnik. Je mogoče, da je takrat 24-letni Đurđević sam izvršil likvidacijo po mafijskem vzoru? Edini forenzični dokaz, ki ga po zatrjevanju obrambe povezuje s krajem zločina, so štirje karakteristični delci, ki nastanejo ob streljanju. Đurđević se je med sojenji zavil v molk, v preiskavi pa je skopo pojasnil, da je v kritičnem času spal v maminem stanovanju, v istem bloku nadstropje višje.
