Hladnokrvna 11-letna morilka

Leta 1968 je v obubožanem Scotswoodu, predmestju Newcastla v Angliji, neznanec pobijal dečke in puščal skrivnostna sporočila, načečkana na stene otroških sob. Anglijo, ki se rada ponaša s svojo civiliziranostjo, je čakalo veliko presenečenje: soočiti so se morali s pošastjo v podobi enajstletne deklice.

Njeno ime je bilo Mary Bell, imela je prodorne modre oči in temne, kratke lase. Rada je pripovedovala izmišljene zgodbice, so povedali njeni učitelji, kot se je izkazalo, pa je podlo inteligentna, hladna deklica rada tudi pobijala. Več kot enkrat.

Le žrtev nesrečnih okoliščin ali rojena psihopatka?

Poleti 1968 sta izginila dva otroka. Na obrobju mesta, kjer je potekala železnica, zraven pa sta se nahajala prazna hiša in staro gradbišče, sta stvarnika srečala triletna Brian Howe in Martin Brown. Na začetku avgusta sta se Mary Bell in njena prijateljica Norma Bell (dekleti nista bili v sorodu) ponudili, da bi sestri Briana Howa Pat pomagali iskati dečka, ki se ni vrnil domov, potem ko se je šel igrat. Pat je sprejela njuno pomoč in odpravile so se iskat pogrešanega. Mary in Norma sta Pat premeteno vodili na kraje, kjer so se po navadi igrali otroci. Ker o Brianu ni bilo ne duha ne sluha, so se Pat Howe, Mary in Norma vrnile domov ter obvestile policijo. Predstavniki policijskega oddelka Newcastla so truplo Briana Howa našli med betonskimi kladami, ob 23. uri istega večera. Bil je zadavljen, po stegnih je imel vbodne rane, imel je postrižene lase in deloma odrt penis. Ko so ga slekli, so na trebuhu našli vrezano črko M. Morda je bila vrezana z zlomljenimi škarjami, ki so ležale v bližini. Starše in otroke je zajela panika. Policisti so bili naenkrat povsod po mestu in sum je kmalu padel na Mary in Normo. Menda sta se ves čas smejali, kot bi bilo zanju vse skupaj samo dobra šala. Še bolj srhljivo je bilo čudaško vedenje Mary Bell na pogrebu. Ko so iz domovanja Howovih odnesli krsto z dečkovim truplom, si je pomela roke in se smejala, navdušena nad prizorom.

Brian Howe je bil drugi otrok, ki so ga umorile Maryjine ročice. Maja 1968 je med igranjem na prostem izginil Martin Brown. Našli so ga mrtvega v zapuščeni hiši na obrobju Scotswooda. Policija ni našla nobenih sledi in primer je ostal odprt. Kot se je pozneje izkazalo, je bila Mary prava 'tempirana bomba' – še preden so njena dejanja dosegla vrhunec z umori. 11. maja so pred pubom našli dečka, ki je krvavel iz rane na glavi. Mary Bell je odraslim povedala, da je deček padel z ograje, pozneje pa so ugotovili, da ga je porinila ona. Štiri dni po tem, ko je poskušala umoriti dečka, je Mary na osnovnošolskem dvorišču poskusila zadaviti dva druga otroka. Deset dni pozneje pa je umorila Martina Browna. Mary je z Normo celo obiskala Martinovo teto in jo zasliševala. Dekleti sta jo spraševali: »Ga pogrešate? Ali jokate za njim? Ga pogreša June (Martinova mama)?« Nazadnje se je teti njuno poizvedovanje začelo gabiti, zato ju je nagnala in pribila, naj se ne vračata. Dva dni po Martinovem umoru sta vlomili v poslopje osnovne šole. Na stenah je z otroško pisavo pisalo: »Morim zato, da se bom lahko vrnila. Jeb… se, moriva. Pazite se. – Fanny in Faggot« (Fanny je bila menda Norma, Faggot pa Mary.) In še: »Umorili sva Martina. Jeb… se, pankrti.«

»Rada ranim stvarce, ki se ne morejo upirati.« - Mary Bell

Ko so jo prijeli, je Mary povedala, da sta vse skupaj načečkali za šalo. K sreči so jo aretirali, preden bi lahko spet ubijala. Policisti so bili šokirani in zgroženi nad tem, da se tako majhen otrok lahko vede tako neusmiljeno in hudobno. Menda jim je povedala: »Rada ranim stvarce, ki se ne morejo upirati.«