»Pred 50 leti se je začel podvig – večerna informativna televizijska oddaja v slovenščini, Dnevnik,« ob srečanju nekdanjih in aktivnih sodelavcev Dnevnika pove urednica Informativnega programa Manica Janežič Ambrožič. 15. aprila 1968 ob 20. uri sta iz studia TV Ljubljana gledalce prvega slovenskega Dnevnika pozdravila napovedovalca Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, vremensko napoved pa je gledalcem posredoval Pavle Jakopič.
Janez Čuček: »Preveč je politike!«
Bili ste velik košček v mozaiku Dnevnika. Kako doživljate obletnico?
Z nostalgijo in s precej veselja, da sem imel možnost biti del te zgodbe. Novinarstvo je nasploh najlepša stvar na svetu. Pred tem sem 20 let delal pri časopisu Dnevnik, prišel na televizijo, kjer se mi je odprl nov svet, ampak oboje je zaokrožilo najlepši del mojega življenja. Včasih sem bil tako prevzet, da sem si rekel: za to, kar počnem, bi moral jaz plačati, ne pa da drugi plačajo mene.
Svoboda govora se je skozi leta spreminjala. Ste imeli proste roke pri »izpraševanju visoke gospode«?
Vsekakor. V resnici je bilo takrat več svobode kot danes. Če smo to »svobodo« prekršili, so bile posledice takšne, da je bilo naslednjič še več svobode – širili smo njeno območje. Danes lahko govoriš vse, kar želiš, pa se nič ne spremeni.
Če pogledamo današnji format oddaje: kaj pogrešate, kaj manjka?
Ne gre toliko za to, kaj manjka, ampak česa je preveč. Zagotovo je preveč politike – in to brez potrebe.
Več o zgodovini in pomenu Dnevnika ter kaj ob njegovem Abrahamu pravijo Darja Groznik, Ljerka Bizilj, Branko Maksimovič in Pavle Jakopič preberite v novi številki revije Vklop!
