Na televizijo ste prišli s programom in željo, da bi stvari spremenili na bolje. Pa je to v tako zapletenem sistemu sploh mogoče brez spremembe zakona?
Sem optimist. Ta ustanova je preživela že marsikaj, treba pa je poskrbeti, da bo preživela v času, ki morda ne bo najbolj prijazen do javnih zavodov. Včasih smo vsi gledali TV Slovenija in poslušali Radio Slovenija, položnico pa brez težav plačali. Danes je vse več ljudi, ki so prepričani, da te ustanove ne potrebujemo. Ker so ti ljudje volivci, je treba pogledati, če stranke razumejo pomen javne radiotelevizije ali jim gre samo za všečnost in bodo raje razbremenili volivce za nekaj evrov, v upanju na volilne glasove. Težava financiranja javnih medijev se pojavlja v bistvu po vsej Evropi. RTV SLO je imela, poleg teh prihodkov, do zdaj možnost porabljati denar, ki je bil prihranjen od prej, zdaj pa smo morali zmanjšati lastno produkcijo igranega programa, število športnih prenosov in še marsikaj, kar je pomembno za delovanje tega javnega servisa. Vprašanje je, če bomo lahko tudi naprej opravljali svojo vlogo ob denarju, ki ga imamo. Ko sem prišel, sem želel zagotoviti razvoj javnega servisa, saj se zavedam, da bo težava, ko tega dodatnega denarja iz prihrankov ne bo več. Pomembno pa je še to, da se prilagodimo spremenjenemu svetu medijev.
Letošnji izbor pesmi za Evrovizijo, Ema, je bil res vrhunsko pripravljen, a se bodo najbrž ob novem izboru spet pojavila udrihanja čez ta izbor. Po drugi strani pa se ljudje ne razburjajo zaradi vsega denarja, ki gre v TEŠ 6, čeprav ga je neprimerljivo več!
Stvar je še veliko slabša. Vsi plačujemo kabelskim operaterjem, da dražje kot mi kupujejo športne prireditve. Vsi plačujemo za nekaj, kar bi nam nacionalna televizija lahko dajala zastonj, če bi jo le malo drugače organizirali. Lanska Ema je bil zelo ambiciozen projekt, izveden na vrhunski ravni, kot smo jih, recimo, vajeni pri športnih prenosih iz Planice, Vitranca ... Vendar pa so te prireditve stale toliko ali celo več kot celovečerni film. Umetnost vodstva RTV je, da presodi, koliko se lahko vloži v take projekte. Ta projekt je presegel polovico t. i. variabilnih stroškov, ki jih ima radio za vse leto. Problematično je predvsem, da prireditve niso dali v načrt, da bi lahko o tem, ali se v tako zastavljen projekt sploh gre, odločal programski svet. Pri odlično izvedenem projektu so se dokazali avtorji, ki znajo delati na svetovni ravni, ob tem pa so se pokazale administrativno-poslovne pomanjkljivosti, ki niso dopustne.
Celoten intervju preberite v novi številki revije Vklop!
