Pred skoraj desetletjem, ko se je vpisala na AGRFT, se je Anja preselila v Ljubljano. Ampak zdaj se mora voziti še do morja, saj je po dveh letih v Mestnem gledališču Ljubljanskem in letu na svobodi dobila začasno zaposlitev v gledališču Koper. »Ne morem se pritoževati. Nikjer ni več možnosti, da bi mlad igralec takoj dobil redno zaposlitev, tako da je večina mojih kolegov z akademije zdaj zaposlena za določen čas.« Čeprav se je na igralski sceni situacija spremenila in igralci težje pridejo do redne službe, pa Anja ne obžaluje svoje odločitve. »Igralstvo ponuja veliko več kot le to, da si v neki redni službi. Čedalje bolj verjamem, da se lahko ustvarja tudi zunaj institucij,« pravi lepotička, ki je že od malega rada nastopala. »Nikoli nisem imela treme, zato so me vedno ‘ponucali’ za vse recitale ob raznih praznikih, dogodkih. Na odru sem bila suverena, nisem imela strahu pred nastopanjem. Potem pa smo v gimnaziji Litija ustanovili dramski krožek in uprizorili komedijo Toneta Partljiča. In to je bilo to …« pojasnjuje Anja, ki se je nato vpisala na AGRFT, bila sprejeta že v prvem poskusu in zelo hitro pokazala svoj dar. Čeprav prvi dve leti pravila študentom ne dopuščajo igranja, so mentorji Anji dovolili, da konec drugega letnika sprejme vlogo v seriji Lepo je biti sosed. »Zmenili smo se, da bom snemala med vikendi, torej v času, ko ni študijskih obveznosti. Mentorji so razumeli, da potrebujem denar za preživetje …«

Celoten članek najdete v novi številki revije vklop!