Kam v vašem ustvarjanju sodijo 80ta, desetletje mladih? Ste zdaj postali pop-rock zvezda?
Ja, zdaj sem Goran Bare. (smeh) Včasih imam občutek, da je bilo vse, kar sem pisal do zdaj, le priprava na to, da sem iz rane mladosti potegnil tisto, kar je bila moja prva ljubezen – glasba. Ta ljubezen je trajala do 20. leta, potem pa so jo zamenjale knjige. Do takrat pa je bila prva glasba: poslušali smo jo, jo igrali, zbirali besedila, rezali in shranjevali članke najljubših izvajalcev, snemali kasete, prodajali plošče ... Glasba je takrat v kulturnem smislu pomenila več kot danes. Želel sem pokazati, kako se je pri nas vzpostavil pop-rock. To je pot od Avsenika in Ježka do Pankrtov in elektronike. Pop-rock je mlajši od naših staršev, vse se je zgodilo od 50. let naprej, v tem času pa je nastalo neverjetno število glasbenih vesolj.
Kot prvi ste jasno zapisali, da je bila od 70. let naprej slovenska popevka »cokla razvoja domačega popa«. Se strinjava, da to še traja?
Glavni razlog za to je Big Band RTV, v katerem od nekdaj igrajo odlični glasbeniki, da jih televizija »spravi v promet«, pa morajo vztrajati pri popevki. Namesto da bi vzeli del te zasedbe in z njim naredili oddajo, v katero bi vabili dobre pevce, z njimi pa igrali tudi pop-rock. HRT ima odlično oddajo, kjer nastopajo dobri pevci, od Josipe Lisac do Damirja Urbana. Za to ni treba uporabiti celotnega orkestra.
En stavek iz knjige, ki me je nasmejal: »Nihče ni znal molzti domačijskih čustev bolje kot Brendi.« So Goran Šarac, Jože Potrebuješ in junaki turbo folka že protestirali?
Oni so tudi znali oz. znajo, ja. (smeh) Priznam, da sem razvil neko simpatijo do tega, kar je počel Brendi. On je svoje pesmi napisal, zaigral, odpel in produciral, pozneje pa še izdal. Don Juan je bila ena redkih skupin, kjer se člani niso menjali. Vedel je, kaj hoče, ni skrival, da dela za denar, a je iskreno verjel v to, kar je pisal. Zamerim mu to, da mi gredo dlake pokonci, ko slišim: »Rdečo rožo utrgal bom zate ...« A čeprav mi ta glasba ni blizu, njegovim pesmim verjamem, medtem ko se mi marsikdo drug na tej sceni zdi izključno koristolovski.
Celoten intervju najdete v novi številki revije Vklop!
