43-letni ameriški mojster stand up komedije, improvizacije in zvezdniških imitacij ima za seboj 23 let ustvarjanja in sedem TV-specialk. Je eden prvih velikih komikov, ki so do obisti izkoristili potencial YouTuba in družbenih omrežij, njegov podpis pa je razgibana paleta humorja, ki se ogiba dnevni politiki, stkana iz filmske akcije, osebnih prigod, imitacij resničnih in izmišljenih likov, od klubskih dogodivščin na ekstaziju do malega tortiljaboja ob boku Keanuja Reevesa in Terminatorja. Pri pripravi vprašanj so nam pomagali Pižama, Perica Jerković, Gašper Bergant, Uroš Kuzman, Žan Papič in Matjaž Javšnik, na Pablov nori vrtiljak smeha, ki ga bo v Zagreb, Beograd in Ljubljano pripeljal Ivan Šarić, pa lahko skočite 7. maja v dvorani Tivoli.
Zdi se, da ste v Evropi celo večja zvezda kot doma v ZDA, kar ni prav pogosto. Kako vam je uspel ta veliki met brez močne domače zaslombe?
Za to se moram zahvaliti predvsem internetu, ki je vsaj meni prinesel več dobrega kot slabega. Evropsko občinstvo je bolj odprto za različne pristope v komediji kot pri nas doma, kjer imam sicer veliko zvestega občinstva. YouTube je bil in je še vedno moj najpomembnejši promocijski kanal, kjer mi sledi veliko Evropejcev, ki me želijo videti tudi v živo. Se mi je pa v bistvu zgodilo, da je moj hobi na neki točki postal resna kariera, potem pa je šlo samo še navzgor. Na začetku sem se zelo trudil, da so me opazili, danes pa potujem po svetu in se srečujem s feni, ki lahko med turnejami meni in moji komediji sledijo na spletu.
Ne le splet, tudi pametni telefoni spreminjajo način izvajanja in konzumiranja stand upa. Kako doživljate ta fenomen?
Moja komedija je zelo fizična in za gledalca je pomembno, da me tudi vidi, ne le sliši. Posledica razširjenosti pametnih telefonov v povezavi s širokopasovnim internetom je prinesla to, da lahko stand up nastope zdaj gledamo kjerkoli in kadarkoli: na poti v šolo, med vožnjo iz službe, na avionu ... Lahko dostopna je in na voljo je res ogromno dobre zabave, kar ljudi pritegne, da hočejo videti še več, in tisti, ki res padejo notri, hočejo svoje najljubše komike doživeti še na živih nastopih. Jaz o politiki ne govorim kaj dosti; obdelujem življenjske teme, s katerimi se lahko poistovetijo ljudje z vseh koncev sveta in v živo nisem prav dosti drugačen kot Pablito, ki ga poznate z računalnika ali telefona.
Celoten intervju preberite v novi številki revije Vklop!
