Svetovni dan zdravja

Evropska periferija vodilna v številu samomorov

B.K.
30. 3. 2017, 15.21
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Depresija je drugi največji faktor za izgubo zdravja in vodilni vzrok za 128.000 samomorov, ki vsako leto pestijo Evropo.

Profimedia
V Evropi za depresijo trpi kar 40 milijonov ljudi.

Letošnji Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, se bo osredotočal na večkrat spregledano duševno bolezen, ki po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) prizadane kar 40 milijonov ljudi po Evropi. Globalno število ljudi, ki trpijo za neko obliko depresije, pa je okoli 322 milijonov.

Toda depresija je vsej njeni razširjenosti navkljub še vedno premalo poznana, njeno zdravljenje pa navadno pomanjkljivo. »Čeprav se depresijo lahko ozdravi in prepreči, še vedno vsaj 75 odstotkov ljudi, ki zanjo trpijo, ni ustrezno obravnavanih,« pravi regionalna direktorica WHO za Evropo Zsuzsanna Jakab.

Kadar depresija ni ustrezno zdravljena lahko vodi v samomor, ki je pri nas med mladimi do 29 let drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za prometnimi nesrečami. Najbolj na udaru v regiji so države na periferiji, ki imajo nizke in srednje dohodke. Tam je relativna stopnja samomorov najvišja na svetu. Prav tako je več samomorov med moškimi, čeprav depresija bolj množično prizadane ženske. Depresija ob tem poveča tudi tveganje za anksiozne motnje, zlorabo drog, diabetes in srčne bolezni.

Profimedia

Globalni stroški, ki nastanjo zaradi posledic depresije so sicer izjemno visoki. Nedavna študija WHO kaže, da so realni stroški, ki jih prinesejo posledice bolezni kadar ta ni zdravljena, v povprečju visoki kar 1 bilijon ameriških dolarjev. »Odsotnost ukrepanja je draga, saj so stroški depresije in drugih razširjenih mentalnih motenj ogromni. Predvsem zaradi nižanja produktivnosti, ki je posledica absentizma in nižje produktivnosti na delovnem mestu,« razlaga Dan Chisholm, programski direktor za mentalno zdravje pri WHO v Evropi.

Zdravljenje depresije s kombinacijo terapije in antidepresivov je stroškovno učinkovito in cenovno ugodno. Vsak dolar namenjen zdravljenju te bolezni, se povrne štirikratno zaradi povišane delovne sposobnosti. Kljub dokazani učinkovitosti pa so državni izdatki za zdravljenje depresije in drugih duševnih motenj zelo nizki. V povprečju predstavljajo zgolj 3 odstotke zdravstvenega proračuna države. Ta odstotek pa je pri državah z nizkim dohodkom navadno še nižji.