Novice Svet24

Ajda je zacvetela po tem, ko je gospoda napolnila svoje kašče z »boljšimi« svetlimi  žiti, revežem pa prepustila strnišča, da so si posejali ajdo za svoj črni kruh. Ajdova polja so pred desetletji začela izginjati – smo jo namenoma odrinili, ker je poosebljala revščino? Zdaj pa se vrača kot Pepelka – nekoč zaničevana, danes jo imenujemo »princesa med žiti«.

Skromna in čista rastlina

Dr. Ivan Kreft:  »Skozi leta so kmetje rastlino žlahtnili tako, da so pridobivali manj grenko ajdo, s tem pa so – ne da bi se tega zavedali – izločali tudi nekaj antioksidantov.«

Pa vendar ajda sploh ni žito, saj botanično ne spada med trave, kot večina žit, ampak med zeli; njena sorodnica je na primer tudi rabarbara. Ajda je enoletna rastlina, ki zraste od 15 do 90 centimetrov visoko. To je skromna in – lahko bi rekli – tudi zelo čista rastlina, ker nima rada gnojenih tal ali kakšnih drugih posegov, tudi zato je bio oziroma varno živilo. Je »samozadostna«, saj ji zadošča to, kar od mineralnih snovi sama črpa iz zemlje.

Sejemo jo sredi maja ali pa sredi julija, žetev pa je v septembru in oktobru. Zaradi izjemno hitre rasti rastline in razvoja listov zasenči tla in tako onemogoči razraščanje plevela. V preteklosti so bogataši bajtarjem brezplačno odstopali strnišča za pridelovanje ajde; tiso si tako pridelali hrano, lastniki njiv pa so imeli korist, ker so bile te prav zaradi ajde brez plevela, ki bi se sicer na njih razrasel po žetvi žit.

Hrana visoke vrednosti

Ajda je lahko prebavljiva in ima odlične prehranske in druge lastnosti. Znanstveno so te lastnosti začeli proučevati precej pozno; prva večja raziskava je bila izvedena na Danskem leta 1975. Od takrat se je zanimanje za ajdo začelo postopno povečevati. Pri nas gojimo predvsem sorti darja in čebelica, osnova teh pa so bile stare slovenske sorte ajde. O pomenu ajde za prehrano Evropejcev govori tudi knjiga, ki jo je podprla Evropska komisija; izšla je v Luksemburgu, na naslovnici pa je fotografija ajdovega polja pri Trebnjem.

Ajda vsebuje veliko kakovostnih beljakovin, je pa tudi bogat vir ogljikovih hidratov, mineralov in antioksidantov. Zato ji pripisujejo koristen učinek na nekatere kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, hipertenzija, hiperholesterolemija ter bolezni srca in ožilja. Zaradi svojih lastnosti deluje pomirjujoče in zdravilno na jetra, žolč, slinavko in želodec. Ker ne vsebuje glutena, jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Previdno s čajem

Na spletu je pogosto omenjen ajdov čaj, ki ga priporočajo za čiščenje žil. A je še zlasti v kombinaciji s sončenjem dovolj ena sama skodelica tega čaja, večja količina pa lahko povzroči težave na koži in tudi na očeh. Bolj kot napitek iz posušenih ajdovih cvetov se priporoča, da za čaj prevremo nekaj zrn kaše tatarske ajde.

Za prste oblizniti ...

profimedia

Prava zvezda na Japonskem: Ajda je v deželi vzhajajočega sonca tako popularna, da ajdove rezance »zaru soba« prodajajo kar na cesti, tako kot pri nas na primer sladoled. Poleti kupujejo mrzle ajdove rezance, ki jih pomakajo v sojino omako; pozimi pa zelo vroče rezance, ki jih – skupaj z vročo juho – srkajo, da pride okus ajde še bolj do izraza. Lahko bi rekli, da jo imajo za popolnoma vsestransko živilo.

Prava zvezda na Japonskem: Ajda je v deželi vzhajajočega sonca tako popularna, da ajdove rezance »zaru soba« prodajajo kar na cesti, tako kot pri nas na primer sladoled. Poleti kupujejo mrzle ajdove rezance, ki jih pomakajo v sojino omako; pozimi pa zelo vroče rezance, ki jih – skupaj z vročo juho – srkajo, da pride okus ajde še bolj do izraza. Lahko bi rekli, da jo imajo za popolnoma vsestransko živilo.

Pri ajdi uporabljamo predvsem njena semena, z luščenjem teh naredimo ajdovo kašo (radi imamo kašo, ki ji dodamo kislo ali sladko smetano in gobice), z njihovim mletjem pa moko, ki se uporablja za ajdov kruh z orehi, žgance, štruklje in podobno. To so večne ajdove jedi; vse več pa je tudi novih receptov. Ajda, pripravljena na sodoben način in ponujena v majhnih količinah, je lahko odlična specialiteta, primerna tudi za najbolj izbrane dogodke, hkrati pa obujamo stare recepte, ki kažejo, da so imele nekdanje gospodinje veliko fantazije.

V Prekmurju se vrača na menije nekaterih gostiln ajdova zlevanka – to je velika, slana in zelo tanka ajdova palačinka, ki so jo razrezali na koščke in ji dodali različne namaze, ki so se razlikovali od vasi do vasi: kislo smetano, skutin namaz, ocvirke ali pa samo bučno olje z nekaj popraženimi bučnimi semeni. Ajdove krape so na Gorenjskem delali kot današnje raviole, polnili pa so jih s skuto (ohranili so jih v bohinjskem in blejskem koncu). V Prlekiji pa so ajdovi krapi razprti. V Prekmurju poznajo tudi ajdovo klobaso, ki so ji rekli »bejla«, saj je bila to svetla klobasa le z nekaj svinjskega mesa in ajdove kaše – brez dodane krvi.

Ne le Japonci, tudi mi imamo ajdove rezance – na Koroškem tik ob avstrijski meji jih pripravljajo kot prilogo k juhi iz stročjega fižola. Različne so tudi ajdove potice, ki so polnjene s skuto. Zelo dobra je bizeljska, ki je le enkrat zavita; v Beli krajini pa ob vstopu v krajinski park Lahinja postrežejo z izjemno bogato ajdovo potico … Še zlasti za potico gospodinje uporabljajo svetlo ajdovo moko. Ajda je bila in ostaja hrana človeštva, zato je izbor ajdovih jedi zares širok; najprej pa je seveda dobro obuditi domačo kulinariko – na domačih krožnikih in v  gostinski ponudbi.

Ajda zdravi

Uživanje ajde v večjih količinah je priporočljivo tudi za zdrave ljudi, kot preventiva. Ajda, zlasti ajdova kaša, je v zmernih odmerkih primerna za sladkorne bolnike, saj njene sestavine omogočajo upočasnjen prehod sladkorjev škroba iz prebavil v kri. Obogatena je z vitamini in minerali, tako lahko v njej najdemo tiamin, riboflavin ter druge vitamine B-skupine. Ajdova zrna jih, denimo, vsebujejo za 150 odstotkov več kot pšenično zrnje. Določene sestavine v zrnju varujejo telo pred škodljivimi vplivi, celo vplivom sevanja, preprečujejo gangreno in ozebline ter povečujejo prepustnost kapilar. Sestavine zrnja izboljšujejo delovanje jeter, z ajdo svoje telo obogatite tudi z železom, cinkom, magnezijem, fosforjem in selenom.