Mobilna verzija
06:31 22. september 2017

Marljivo odstranjujejo škodljive rastline

k.š.
0 Posodobljeno: 10:00 / 09.8.2017

Ali ste vedeli, da v ljubljanski občini obstaja več vrst škodljivih rastlin, ki pa niso avtohtone? Ker je teh rastlin več, so lani začeli družbeno odgovorno kampanjo Rokavice gor!, ki letos poteka še posebno intenzivno.

0-3-Fallopia_ob vodi-SSK

Fallopia japonica ali japonski dresnik raste ob vodi. Foto: svet24

Namen kampanje Rokavice gor! je ozaveščanje in izobraževanje prebivalcev o škodljivosti različnih invazivnih tujerodnih rastlin. O projektu in škodljivih rastlinah smo se pogovarjali z mag. Zalo Strojin Božič z oddelka za varstvo okolja mestne uprave.

slika ZSB za objavo

Mag. Zala Strojin Božič z oddelka za varstvo okolja mestne uprave. Foto: svet24

Na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL) je objavljeno obvestilo o pravočasnem odstranjevanju škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Za kaj gre?

V MOL smo že pred leti začeli izobraževalne in ozaveščevalne dejavnosti na področju invazivnih tujerodnih rastlin. Gre za vrste, ki v našem prostoru niso avtohtone, ampak so v naše kraje prišle iz različnih vzrokov in po različnih poteh.

Vnos tujerodnih rastlin sam po sebi ni problematičen, še več, marsikatere so bile prinesene načrtno, kot rastline za hrano, krmne rastline ali okrasne cvetlice. Za te rastline človek redno skrbi in se v naravo ne razširjajo nenadzorovano. Če pa se vnesenim vrstam uspe udomačiti brez nadzora, se uspešno razmnoževati, razširjati in celo povzročati škodo na »osvojenem« območju, pa pravimo, da so invazivne. Nekatere invazivne tujerodne rastline so tudi zdravju škodljive, na primer ambrozija.

Ali je odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin obvezno?

Trenutno je v Republiki Sloveniji obvezno zgolj odstranjevanje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Ur. l. RS, št. 63/10) določa, da morajo vsi imetniki zemljišča, na katerem raste škodljiva rastlina, na svoje stroške, z namenom preprečevanja širjenja in zatiranja škodljive rastline izvesti naslednje ukrepe:

– odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več, in

– opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra.

Nadzor nad določili odredbe izvajajo državni fitosanitarni inšpektorji. Kot skrajni ukrep nespoštovanja določil odredbe lahko fitosanitarni inšpektor izreče tudi denarno kazen.

Julij je za odstranjevanje ambrozije najbolj primeren mesec, saj takrat rastlina še ne cveti in ne izloča alergenega peloda.

Kaj pa MOL? Ali redno odstranjujete ambrozijo?

29-2-Ambrosia-mlada-NJ
Škodljiva rastlina iz rodu Ambrosia Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia določa, da morajo vsi imetniki zemljišča, na katerem raste škodljiva rastlina, na svoje stroške, z namenom preprečevanja širjenja in za zatiranje škodljive rastline izvesti več ukrepov.

Na širšem območju Ljubljane smo leta 2012 na javno dostopnih površinah evidentirali 1414 populacij ambrozije, razpršenih po skoraj vsem območju kartiranja. Na zemljiščih MOL je bilo evidentiranih 357 populacij ambrozije, ki jih redno odstranjujemo. Javno podjetje Snaga bo letošnje prvo odstranjevanje ambrozije z zemljišč v lasti MOL začelo 11. julija.

Ali je med invazivnimi tujerodnimi rastlinami problematična zgolj ambrozija?

Ne, teh rastlin je kar nekaj. Lani smo začeli družbeno odgovorno kampanjo Rokavice gor!, ki jo še posebej intenzivno izvajamo v letu Zelene prestolnice Evrope, njen namen pa je ozaveščanje in izobraževanje prebivalcev o škodljivosti različnih invazivnih tujerodnih rastlin.

V okviru kampanje organiziramo brezplačne vodene sprehode in izobraževalno-delovne akcije odstranjevanja, ki prebivalcem pomagajo, da v svojem okolju prepoznajo invazivne tujerodne rastline in jih na ustrezen način odstranijo. 

Lani smo večino pozornosti namenili ambroziji, letos pa vodimo kar nekaj aktivnosti, povezanih z japonskim dresnikom (Fallopia japonica), ki je uvrščen med sto najinvazivnejših rastlin na svetu. Med drugim smo sodelovali v pilotnem projektu, v katerem smo iz japonskega dresnika najprej izdelali papir, načrtujemo še izdelavo drugih izdelkov, ki jih bomo javnosti predstavili predvidoma jeseni.  

V sodelovanju z JP Snaga prebivalcem MOL in nevladnim organizacijam med 1. aprilom in 15. oktobrom omogočamo brezplačno oddajo dresnikov v zbirnem centru Barje in začasnem zbirnem centru Povšetova.

Na območju Grajskega griča smo vzpostavili tako imenovan laboratorij na prostem, kjer testiramo štiri različne metode odstranjevanja japonskega dresnika.

Sodelujemo pa tudi v okoljevarstveni iniciativi Moje ljubezensko pismo planetu (#lovelettertotheplanet), s katero želimo ozaveščati in prispevati k ohranjanju naravnih ekosistemov in čistega okolja.

Sofinanciramo prav tako številne projekte nevladnih in neprofitnih organizacij s področja odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin.

Kje lahko ljudje izvedo več o kampanji in dejavnostih?

Več informacij o kampanji in načrtovanih aktivnostih je dostopnih na spletni strani www.rokavicegor.si. Vabljeni, da se nam pridružite pri ohranjanju biodiverzitete.

Vaš prispevek