Ljudje prihajajo tudi iz Laosa in Vietnama v upanju, da jih bo deček odrešil njihovih tegob – za mnoge je namreč zadnji žarek upanja, na kakršnega v zdravstvenih sistemih svojih držav ne morejo računati. Na stotine ljudi se tako dnevno kopiči pred vrati Kongovega enosobnega lesenega doma. V tej množici prizori ljudi na invalidskih vozičkih in nosilih niso nič nenavadnega.
Medtem ko so čarobni listi zastonj, uvrstitev na čakalno listo terja daritev 75 centov enemu od lokalnih budističnih templjev. Srečanje z dečkom stane dva evra, kar je enako kot povprečen dnevni zaslužek v Kambodži.
Fantove sposobnosti so pred meseci odkrili povsem po naključju. »Čudež se je zgodil mojemu bratu,« je povedal Sung Bahn, Kongov stric. »Po nesreči z motorjem je bil paraliziran od pasu navzdol. Pomagati mu niso mogli niti zdravniki niti tradicionalni kamboški zdravilci. Ko je moj brat obiskal dečka, ga je ta vprašal, kaj je narobe,« je nadaljeval Sung Bahn. »Povedal mu je, da ne more hoditi, deček pa mu je napravil čaj iz listov. Ko ga je spil, je vstal in shodil.«
Vest o čudežu se je hitro razširila – samo prejšnji mesec je vas v upanju na ozdravitev obiskalo 20.000 ljudi. Po besedah vaškega poglavarja Souja Hena jih je deček ozdravil več kot tisoč – nemi naj bi spregovorili, hromi shodili.
Ljudje so prepričani, da v dečku biva duh z zdravilnimi močmi.
Za znanost bolj dovzetni ljudje se ideji o čudežnem dečku posmehujejo, a vseeno je njegovo priljubljenost v Kambodži lahko razumeti. Tam namreč velja prepričanje, da se duhovi lahko naselijo v ljudeh, kakor si pogosto razlagajo nenaden pojav bolezni. Posledično terapija vsebuje neke vrste verski obred. In ravno to je tisto, zaradi česar ljudje romajo v vasico Khnor, saj so prepričani, da v dečku biva duh z zdravilnimi močmi.
