Zanimivosti

Policija podatke o klicih in lokacijah lani zahtevala 1026-krat

STA/J.P.
16. 7. 2014, 11.58
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Slovenska policija je t. i. prometne podatke, kamor spadajo natančni podatki o klicih in lokacijah mobilnih uporabnikov, lani zahtevala 1026-krat, so za STA pojasnili v policiji. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo na pobudo policije izdanih 265 odredb operaterjem, od leta 2008 do aprila letos pa skupaj okoli 7500.

profimedia

Število odredb se je z leti sicer zmanjševalo - leta 2008 so preiskovalni sodniki na pobudo policije izdali 1475 odredb, leta kasneje 1271 odredb, še leto za tem pa 1357. Leta 2011 je bilo izdanih 1110 odredb, predlani 953, lani pa 1026, kažejo podatki, ki so jih posredovali s policije. 

Prometni podatki po njihovih besedah predstavljajo pomemben del informacij, ki jih pri svojem delu uporablja kriminalistična policija. Kot so pojasnili, jih od operaterjev pridobijo, ko obstajajo razlogi za sum, da je posameznik storil kaznivo dejanje, saj ti podatki "dopolnjujejo, zaokrožujejo in dajejo celovito podobo kriminalne aktivnosti posameznika".

Na osnovi razveljavljenih členov so morali telekomunikacijski operaterji hraniti podatke, na podlagi katerih se je lahko ugotovilo, kdo je komuniciral s kom, kdaj, koliko časa, kje in kako, sama vsebina komunikacije pa se ni hranila. Podatki so se hranili 14 mesecev od dneva komunikacije za podatke v zvezi z javno dostopnimi telefonskimi storitvami in osem mesecev v zvezi z drugimi podatki. 

"To je še posebej pomembno pri preučevanju vrste in načina komuniciranja, ko primerjamo komunikacije obravnavanih oseb v časovnem obdobju pred zaznavo kaznivega dejanja oz. v fazi priprave in še posebej pri dokazovanju namena storitve kaznivega dejanja," so poudarili. 

Ustavno sodišče je zbiranje in hranjenje prometnih podatkov razveljavilo prejšnji teden, operaterjem pa naložilo, da zbrane podatke uničijo.

Po mnenju ustavnih sodnikov je namreč šlo za nesorazmeren poseg v pravico do varstva osebnih podatkov. Ustavno sodišče je tako odločilo po tem, ko je Sodišče EU aprila razveljavilo direktivo o hrambi podatkov, ki je bila podlaga za sporno ureditev v slovenskem zakonu o elektronskih komunikacijah. 

Na osnovi razveljavljenih členov so morali telekomunikacijski operaterji hraniti podatke, na podlagi katerih se je lahko ugotovilo, kdo je komuniciral s kom, kdaj, koliko časa, kje in kako, sama vsebina komunikacije pa se ni hranila. Podatki so se hranili 14 mesecev od dneva komunikacije za podatke v zvezi z javno dostopnimi telefonskimi storitvami in osem mesecev v zvezi z drugimi podatki. 

"Razveljavitev celotnega 13. poglavja zakona, ki ureja hrambo prometnih podatkov, bo zagotovo vplivala na delo policije, saj bomo izgubili enega od pomembnih orodij za učinkovito delo," so med drugim zapisali v policiji. 

Ob tem so napovedali, da bodo sodelovali pri iskanju rešitev, ki bodo na eni strani "sprejemljive za demokratično družbo in spoštovanje človekovih pravic ter na drugi strani tudi za zagotavljanje varnosti ljudi".