Zanimivosti

Seksting med mladostniki

Tjaša Blaško, Polona Brglez, Ana Planinšek, Nina Ponikvar, študentke 4. letnika novinarstva na FDV
4. 7. 2014, 22.11
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Raziskave v zadnjih štirih letih kažejo, da je seksting tudi v Sloveniji zelo razširjen med mladimi, ki pa se ne zavedajo njegovih socialnih in psiholoških posledic.

Seksting je nov izraz, sestavljen iz angleških besed sex in texting. Označuje pošiljanje ali objavljanje spolno obarvanih vsebin, ki vključujejo fotografije golih ali delno golih oseb, po telefonu ali internetu. Še posebej problematično je širjenje fotografij brez soglasja tistih, ki so na njih, te vsebine pa v sodstvu sovpadajo tudi s pravno definicijo otroške pornografije. Raziskave v zadnjih štirih letih kažejo, da je seksting tudi v Sloveniji zelo razširjen med mladimi, ki pa se ne zavedajo njegovih socialnih in psiholoških posledic kakor tudi ne pravnega rizika. Osemindvajset odstotkov vprašanih, starih od 11 do 19 let, se je že z mobilnim telefonom fotografiralo brez oblačil in fotografijo poslalo naprej.

Različne zgodbe mladoletnikov. Štirinajstletna Brina nam je zaupala osebno izkušnjo, ko je svojemu fantu v zasebnem pogovoru na družbenem omrežju poslala svoje fotografije, namenjene izzivanju in vzbujanju seksualnega poželenja. Čez nekaj časa je opazila, da je v njen profil na Facebooku prijavljen nekdo drug, zato je ustvarila novega in tako stopila v stik s tistim, ki je »vdrl« na njen stari profil in ga upravljal. Sporočil ji je: »Če hočeš, da ne objavim teh slik, mi pošlji še eno.« Ker je ni poslala, so ji že naslednji dan sošolke poročale o njenih javno objavljenih fotografijah. Ena od sošolk, Sandra, je povedala, da so bile ob tem šokirane, a je niso obsojale. Kljub temu je začela družba nanjo gledati drugače in Brina  je to občutila: »Marsikdo me je čudno gledal, punce so začele opravljati …« Ker je zaradi tega izostala od pouka, se je vmešala pedagoginja in ji pomagala odstraniti profil s spornimi fotografijami.

Prav tako štirinajstletna Petra je poročala o dogodku, ko je sošolec Jaka na družbenem omrežju spoznal zanimivo dekle in se z njim spustil v virtualno razmerje. Kasneje se je izkazalo, da je dekle namišljeno, profil je upravljal nekdo drug. Med dopisovanjem ji je Jaka poslal eksplicitno fotografijo svojega golega telesa in ta je bila nato javno objavljena na Facebooku. »Fantje so se mu posmehovali, nam pa se je precej gabilo. Vsi so se pogovarjali: ojoj, si videl, kaj je objavil … Vsi so na telefonih gledali to sliko,« je povedala Petra in dodala, da so bile socialne posledice zanj izrazite in da ga je družba izločila, sam pa se je počutil nezaželen.

Petnajstletni Tim je povedal zgodbo z nasprotnim učinkom: fanta, ki je bil med vrstniki zelo priljubljen, so sošolci iz maščevanja fotografirali po uri športne vzgoje pod prho in fotografijo objavili. Po objavi je začela fotografija hitro krožiti, a se je njegova priljubljenost (posebej med fanti) le še povečala.

»Moja sošolka se je fotografirala čisto gola in fotografijo poslala svojemu bivšemu fantu na zasebno sporočilo,« je pripovedovala 13-letna Anja in pojasnila, da je sošolka poslala fotografijo po tem, ko sta se razšla, zato da bi mu bilo žal zanjo. Posnetek sicer ni bil zlorabljen, Anja pa je bila nad sošolkinim početjem šokirana: »Zdi se mi, da želijo biti punce, ki to delajo, samo bolj priljubljene in si dobiti fante.« Tudi 15-letna Mateja je menila, da so punce, ki se poslužujejo sekstinga, med fanti bolj zaželene. In če si zaželen med fanti, si priljubljen v družbi: »To je zdaj normalno. Če tega ne počneš, si manj priljubljen.« Povedala pa je, da medtem ko se fantje na seksting ponavadi odzivajo z navdušenjem, so dekleta bolj kritična in zgrožena nad vrstnicami, ki objavljajo fotografije s spolno konotacijo.

Vloga šole je preventivna, ključni so starši. Po mnenju osnovnošolske učiteljice je seksting pri mladih prisoten, »sploh pri puncah, kjer gre za pomanjkanje samozavesti, iskanje pozornosti in podobno.« Učitelj na osnovni šoli, kjer je zaradi zlorabe take fotografije posredovala celo policija, je dodal: »Zdi se mi, da gre pri fantih predvsem za maščevanje. Včasih so komu zvezali športne copate skupaj ali pa zažigali bunde, danes objavljajo take fotografije.« Po nekaterih osnovnih šolah občasno organizirajo predavanja v okviru ozaveščanja mladostnikov o varni uporabi interneta tako za učence kot za starše in učitelje. Na predavanjih  pokažejo, kako se zaščititi pred zlorabo fotografij in katere oblike zlorabe so možne. »Mlade je treba opozarjati, jih izobraževati in usposobiti, da bodo kos medijem. Ne moremo pa jih nadzorovati,« je povedala socialna delavka in razložila, da šola ne more kaznovati za nekaj, kar se dogaja zunaj nje. »Lahko pa z določenimi prijemi svetovalnih delavcev dosežemo, da storilec razume, da je to narobe.« Problematični se ji zdijo starši, saj »sploh nimajo pregleda, kaj počnejo otroci«. Starši bi morali imeti neki sistem za pregled kibernetskega prostora svojih otrok ali pa ga deliti z njimi, saj otroci sami niso dovolj razsodni. »Ne zavedajo se, koliko si lahko škodujejo, in skrb vzbujajoče je, da so pri tej starosti še vedno tako naivni.« Mama Irena, ki je prav tako poudarila, da imajo največji vpliv pri tem prav starši, svoji 13-letni hčerki ne dovoli objavljati kakršnihkoli osebnih fotografij na spletu. »Dobro bi bilo, da bi se starši z otroki več pogovarjali o  tem, recimo kakšne so pasti Facebooka in podobno. Premalo se posvečamo temu in morali bi imeti večji nadzor, sploh ker gre za mladoletnike.« Starša petnajstletnega sina pa sta prepričana, da se veliko staršev s tem sploh ne zna spopadati: »Ko smo bili v najstniških letih, ni bilo tovrstne tehnologije in družbenih omrežij, zato te problematike ni bilo. Ravno zato smo danes premalo pozorni in se ne zavedamo, kakšne posledice ima lahko za naše otroke.« Menita, da je to bolj problematično pri dekletih, ki s tem iščejo pozornost, priljubljenost. »Priznam, da me je glede tega bolj strah za hčer kot sina,« je povedala Irena. Sama uporablja Facebook in ima med prijatelji tudi svojega sina, a ni opazila, da je všečkal tudi fotografije nekega dekleta, na katerih je napol golo: »Facebooka ne uporabljam tako pogosto. Ne zdi se mi v redu, da je to storil, ker to pomeni, da spodbuja takšno početje oziroma rad gleda tovrstne slike.« Priznala je, da tudi če bi videla, da všečka take fotografije, ne ve, ali bi se z njim o tem pogovorila: »Pravzaprav niti ne vem, na kakšen način naj s to problematiko pristopim k njemu.«

Nova metoda nasilja, ki lahko privede do skrajnosti. Otroci to objavijo, da so videti bolj odrasli, je razložil Brane But, univ. dipl. psih. »Gre za potrjevanje svojega ega, za iskanje potrditve. To je vsekakor povezano s samopodobo, ni pa pravi način, to ni samopodoba v smislu osebnega dozorevanja in zrelosti.« Med tistimi vrstniki, ki so osebnostno že bolj zreli, niso bolj priljubljeni. Med takšnimi, ki so na njihovi ravni, pa vsekakor so. Ana Vidovic, univ. dipl. psih., pa vidi enega izmed razlogov v čustveni ali socialni osamljenosti, vendar pa je opozorila, da gre lahko tudi zgolj za trenutno in prehodno potrebo po pozornosti, nenavajenost na uporabo družbenih omrežij in posledično nepoznavanje kritičnega vedenja na omrežju.

Tako početje ima pomembne sekundarne socialne in psihološke posledice  in tudi v pravnem smislu je rizično. Ameriška spletna raziskava je pokazala, da je seksting enak drugim oblikam problematičnega vedenja, kot je uživanje alkohola, marihuane, ekstazija in kokaina, tveganemu spolnemu vedenju, kakršen je spolni odnos brez zaščite ali odnos z več partnerji. Prikaz eksplicitnih fotografij je postal nova metoda nasilja, ki ima lahko tragične posledice, tudi samomor. Psiholog Brane But je opozoril na skrajne posledice, saj se mladostnik počuti manjvrednega in ponižanega. »Posledice so dolgotrajne. Prikazovanje polgolote ima pomen v vrednotah mladostnika. Otroci, ki imajo ustrezne vrednote, to obsojajo in jim to ni všeč ter sebe ne kažejo kot take,« je še dodal in poudaril, da je pomembna predvsem vloga staršev, ki naj bi ozaveščali otroke o ustreznosti fotografij in jim pokazali kak primer neustrezne ter nadzorovali objavljanje fotografij.

Bombardiranje množičnih medijev s spolnimi vsebinami vpliva na odnos mladostnikov do spolnosti in do širjenja svojih lastnih spolno naravnanih fotografij. Zato je seksting ne le individualni, temveč širši družbeni problem. Z ukrepi, kot so ozaveščanje, pogovor in kritičnost, bi se morali spopasti starši in izobraževalni sistem, na širši ravni pa politika z nadzorom vsebin v medijih in kibernetskem prostoru. Otrokom je treba razložiti razliko med željo po odobravanju drugih ter željo po sprejemanju in prijateljstvu, ki temelji na čustveno bogatih odnosih, prijetnih skupnih druženjih in sporočilu: dovolj v redu si točno takšen, kakršen si.