Napol Hrvatica

V Dubrovniku obujala spomine na otroštvo

Teja Pelko
5. 11. 2017, 10.00
Deli članek:

Kuharska mojstrica Tereza Poljanič, ki slovi po okusnih, zdravih in preprostih receptih, se je nedavno mudila v Dubrovniku.

Ana Mihelić
Tereza je po vrnitvi s počitnic pri noni najbolj pogrešala njeno razvajanje in to, da ji tam - v nasprotju z njenim domom - ni bilo treba pospravljati.

V tem hrvaškem biseru je bila sicer že mnogokrat, saj od tam prihaja njen oče, tokratni obisk pa je bil nekaj prav posebnega. Tereza je namreč tja prišla na povabilo Good Food Festivala, kjer je na dveh delavnicah predavala o zdravi prehrani in fermentaciji.

»Ker sem napol Hrvatica in ker sem vsako poletje svojega otroštva preživela v Dubrovniku, je bila to zame zelo unikatna izkušnja. Bilo je nekaj povsem novega, saj tokrat v kovčke nisem spakirala kopalk, ampak sem jih napolnila s sedemindvajsetimi kilogrami fermentiranih izdelkov in probiotične hrane. Za mano je pet lepih sončnih dni. Enega izmed njih sem celo preživela na kratko na plaži in v morju – sredi oktobra – neprecenljivo! Po nekaj dneh neprestanega stika z domačini, obiskov moje none in uživanja v okusni mediteranski hrani sem tako znova srečala svojo hrvaško stran. Vsa poletja moje mladosti so bila namreč dubrovniška. Zato mi je bilo še toliko bolj v zadovoljstvo, da sem lahko svoja znanja o zdravi prehrani prvič na Hrvaškem podelila prav v Dubrovniku, v mojem Dubrovniku. Prostor je bil skoraj premajhen za vse, ki so se želeli naučiti priprave vegetarijanskega bruncha in osnov fermentacije,« nam je razkrila Tereza, ki jo je obisk tega kraja ponesel nazaj v otroštvo.

Ana Mihelić
Tereza je obudila svoje korenine, ki jih je doslej malce skrivala, saj so drugačne. S tem obiskom pa je sprejela, da jih je treba pokazati, saj jo tudi ta del njenega življenja dela edinstveno.

Tamkajšnjih poletnih počitnic se kuharska mojstrica najbolj spominja po bosonogih dnevih na plaži s svojimi sestričnami, noninem pecivu in njeni pravi dalmatinski »pastašuti«, pripravljeni s paradižnikovo omako, sprehodih po glavni ulici Stradun in dolgih dnevih na njenem najljubšem otoku Lokrum. Ni pa bilo vse ves čas idilično.

»V Dubrovniku sem se najbolj družila s sestričnami, in ko smo bile vse še male punčke, smo se hitro tudi sporekle (preveč ženske energije pod eno streho). Nono je vedno rekel: 'Ajme meni, opet je došla Tereza ... Luda kuča!'« se zdaj v smehu spominja Tereza, ki se je vmes že vrnila na Novo Zelandijo, saj jo pred novo, že tretjo sezono oddaje Zdravo, Tereza! čaka še veliko dela.