Zahodni Balkan

Države z muslimanskim prebivalstvom niso prioriteta

L.T./Novice Svet24
16. 2. 2018, 21.00
Deli članek:

Vrata v EU so odprta le Srbiji in Črni gori, ki pa bosta morali izpolniti še vrsto pristopnih pogojev.

Wikipedia
Bruselj ne bo dopuščal vnovičnega uvoza mejnih sporov med novimi članicami.

Zunanji ministri EU so včeraj na neformalnem zasedanju v Sofiji prvič razpravljali o novi širitveni strategiji za Zahodni Balkan. Danes so se jim, kot je na takšnih srečanjih običaj, pridružili kolegi iz petih kandidatk za članstvo v uniji – Črne gore, Srbije, Makedonije, Albanije in Turčije.

EU se je sicer ohladila glede obeta vnovičnega širjenja, saj starejše članice niso navdušene nad imigracijskimi tokovi iz novih članic, piše portal Politico. Bruselj je interes po širjenju na Balkan znova odkril šele, ko je regija postala predmet ruskih, kitajskih in turških naložb. Pomembnost regije za stabilnost Evrope pa je osvetlila tudi begunska kriza iz leta 2015.

Kandidatke z muslimanskim prebivalstvom nezaželene?

Kljub temu novoodkritemu zanimanju pa je Bruselj dal zeleno luč le dvema potencialno novima članicama – to sta Srbija in Črna gora, ki bi lahko v EU pristopili do leta 2025. Vrata so uradno odprta tudi za Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo in Makedonijo, vendar so te države v sivem območju brez časovnega okvirja in konkretnih navodil, kako pristopiti v EU, piše Zlatko Hadžidedić z inštituta IFIMES. Hadžidedić se sprašuje, od kod ta diskriminacija, saj sta Srbija in Črna gora prav tako nedemokratični in neliberalni kot druge štiri države. Podrobnejši pogled v njihovo demografsko strukturo razkrije, da so nezaželene predvsem države z očitnimi muslimanskimi manjšinami oziroma večinami, sklepa analitik.

Zadeva je malce ironična, saj sodeč po raziskavi Sveta za regionalno sodelovanje ravno prebivalstvo Kosova in Albanije najnestrpneje pričakuje in pozdravlja vstop v evropski klub, medtem ko je do tega vprašanja najbolj odklonilno ravno prebivalstvo Srbije.

Grenka zdravila za Srbijo

Uradni Beograd bo moral med drugim s pravno zavezujočim dogovorom normalizirati odnose s Kosovom. Ob tem se bo moral še »popolnoma poravnati« z zunanjo politiko EU – kar je ne pretirano kodiran znak, naj preneha gojiti tople odnose s svojim tradicionalnim zaveznikom – Rusijo.

Slabe izkušnje z arbitražo

Bruselj je povrh odločen, da ne bo ponovil napake, ki jo je storil s sprejemom Hrvaške, preden je ta dokončno razrešila mejni spor s Slovenijo. Arbitražni proces, ki se vleče že leta, zdaj ko je končan, pa ga uradni Zagreb ne priznava, je evropskim pogajalcem nalil čistega vina, ki so ga zdaj odločeni točiti tudi balkanskim kandidatkam. »EU ne bo sprejela in uvozila teh sporov in nestabilnosti, ki bi jim lahko sledila,« piše v širitveni strategiji EU, »dokončne in zavezujoče rešitve morajo biti najdene in implementirane, preden lahko država pristopi.«