Po sedmih letih

Manning zapušča zapor kot vojakinja

M.K./STA
17. 5. 2017, 09.21
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Vojakinja Chelsea Manning, ki je bila leta 2013 kot vojak Bradley Manning obsojena na 35 let zapora zaradi izročitve zaupnih dokumentov State Departmenta in Pentagona WikiLeaksu, danes po sedmih letih odslužene kazni zapušča vojaški zapor Fort Leavenworth v Kansasu.

Profimedia
Chelsea Manning.

Chelsea Manning bo tudi po odhodu iz zapora ostala v aktivni vojaški službi, kar je mešan blagoslov. Poveljstvo kopenske vojske ZDA je sporočilo, da ostaja v aktivni, vendar neplačani službi, dokler se ne konča njena pritožba na obsodbo. Plače ne bo dobivala, vendar pa je prav tako ne bodo poslali na teren in bo ohranila brezplačno vojaško zdravstveno zavarovanje.

Reuters
Pred zaporom so se zbrali številni novinarji in poročevalci.

To je pomembno, ker se je Bradley Manning odločil, da spremeni spol in postane Chelsea Manning in nadaljuje s hormonsko terapijo. Fizične operacije spola še ni bilo, če sploh kdaj bo.

Chelsea Manning je pred izpustitvijo iz zapora izrazila veselje nad prihajajočo svobodo, ki jo bo lahko doživljala s sorodniki in prijatelji. Najbolj pa jo veseli, da bo konec prisilnega striženja las na maksimalno dovoljeno dolžino petih centimetrov.

Reuters
Bradley Manning pred spremembo spola.

29-letna Chelsea Manning je ostala v moškem delu zapora Fort Leavenworth, kjer veljajo določena pravila. Doslej je dvakrat poskusila samomor zaradi ostrih pogojev in pogostega kaznovanja z bivanjem v samici, proti čemur se je borila tudi z gladovno stavko.

Podpore na prostosti ji ne bo manjkalo, menda pa namerava postati aktivistka za pravice ameriških transseksualcev. Med podporniki so tudi nasprotniki vladnega nadzora nad državljani v imenu vojne proti terorizmu, uradno pa jo zastopa Ameriška zveza državljanskih svoboščin (ACLU).

WikiLeaksu predal 700.000 zaupnih dokumentov

Reuters
Po aretaciji je Bradley spremenil ime v Chelseo in po pravdanju začel s hormonsko terapijo.

Chelsea Manning ni uspela pobegniti v tujino kot sodelavec Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden leta 2013. Objave njenih dokumentov so v ameriški vladi povzročile nekaj zardevanja zaradi objav zaupnih dopisov o tujih državah in njihovih voditeljih, vladi pa ni nikoli uspelo dokazati, da so bila zaradi tega ogrožena življenja.Bradley Manning je leta 2010 z vojaških obveščevalnih računalnikov v Iraku snel 700.000 zaupnih dokumentov in jih predal spletni strani WikiLeaks. Po aretaciji je Bradley spremenil ime v Chelseo in po pravdanju začel s hormonsko terapijo.

Obama ji je znižal kazen

Zasluga gre bivšemu predsedniku Baracku Obami, ki ji je znižal kazen. Obami se je zdelo, da je kazen glede na dejanje in glede na dejanja drugih previsoka, zato se je odločil, da Chelseo Manning uvrsti med nekaj tisoč nenasilnih rojakov in rojakinj, ki jim je znižal kazen.

Vlogo pri njegovi odločitvi je imelo tudi dejstvo, da večji del krivde leži pri WikiLeaksu, še posebej zaradi njegove vloge pri ruski operaciji vpletanja v ameriške volitve na strani Donalda Trumpa. Ameriški obveščevalci trdijo, da so Rusi kradli informacije z računalnikov demokratske stranke in jih dajali v objavo WikiLeaksu.

Predsednik Donald Trump je Chelseo Manning med kampanjo označil za izdajalko, ki bi jo bilo potrebno usmrtiti, vendar pa se ni vpletal v Obamovo odločitev o znižanju kazni.