Gre za nadzor na avstrijsko-slovenski in avstrijsko-madžarski meji, nemško-avstrijski meji, v danskih pristaniščih s trajektnimi povezavami do Nemčije in na dansko-nemški kopenski meji, v nekaterih švedskih pristaniščih in na mostu Öresund ter v norveških pristaniščih s trajektnimi povezavami do Danske, Nemčije in Švedske.
Nadzor na meji mora biti ciljno usmerjen ter omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da se uporablja le, ko je to nujno za odziv na resno grožnjo ter za zaščito javnega reda in notranje varnosti, če gre za tveganje sekundarnih gibanj nezakonitih migrantov.
Pet držav, ki izvaja ta nadzor, bi moralo vsak teden pregledati, ali so ukrepi še potrebni ter jih prilagoditi stopnji tveganja oziroma opustiti, če je to primerno. Vsak mesec bi morale o tem poročati Evropski komisiji in preostalim članicam.
Poleg Slovenije podaljšanju nadzora po navedbah virov pri EU nasprotujejo še Madžarska, Slovaška, Grčija in Hrvaška. Poljska, Ciper in Bolgarija pa so se vzdržali. Slovenija, Grčija in Madžarska so nasprotovanje pojasnile tudi v ločenih enostranskih izjavah.
Šestmesečno podaljšanje so članice že v sredo podprle na zasedanju veleposlanikov članic pri EU, danes pa so ga brez razprave dokončno potrdili v okviru zasedanja ministrov EU, pristojnih za trgovino.
Evropska komisija je ob predstavitvi predloga pred dobrim tednom dni poudarila, da je to zadnje podaljšanje na uporabljeni pravni podlagi. Gre za uvedbo nadzora v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna. Nadzor se lahko najprej uvede za do šest mesecev. To obdobje se lahko podaljša največ trikrat za nadaljnje obdobje do šest mesecev.
V skladu s to možnostjo je komisija lani maja najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, februarja še za tri, zdaj bo pa še za šest mesecev, kar je torej že tretje podaljšanje.
Vendar pa je mogoče nadzor v schengnu uvesti tudi na drugačni pravni podlagi, tako da nadaljnjega izvajanja tega ukrepa ni mogoče izključiti.
Članica lahko denimo enostransko uvede nadzor v primeru nepredvidenih dogodkov, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost. Nadzor je mogoče uvesti sprva za deset dni in največ za dva meseca. V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti pa lahko članica prav tako enostransko uvede začasni nadzor za največ šest mesecev.
