Zdravstveni podatki

Vidi se, kdo je dostopal do podatkov

S.K./Novice Svet24
4. 3. 2018, 07.30
Deli članek:

Po poročilih, da ima do osebnih zdravstvenih podatkov dostop preveč ljudi, se je oglasila informacijska pooblaščenka. Zdravstvo poziva, naj se poenoti, kdo bo imel dostop do česa in kdaj.

Arhiv časopisa Novice Svet24
Ali gredo podatki o naših diagnozah skozi preveliko rok?

Informacijski pooblaščenec je ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico Slovenije pozval k poenotenju medicinske stroke glede dostopov do podatkov v informacijskem sistemu eZdravje. Iz ugotovitev inšpekcijskih postopkov, ki jih je že izvajal informacijski pooblaščenec, sicer ne izhaja, da bi lahko »vsakdo videl vse«.

INŠPEKCIJSKI POSTOPKI

Iz ugotovitev informacijskega pooblaščenca ne izhaja, da bi lahko vsakdo videl vse, ampak so uporabniške pravice omejene glede na zahteve, ki jih je postavila očitno sicer zelo neenotna zdravstvena stroka.

Informacijske rešitve eZdravja (na primer eRecept, eNapotnica, eNaročilo, TeleKap, eTriaža, CRPP in interoperabilna hrbtenica) imajo podlago v zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Polemizira se zlasti glede dostopnih pravic, pri čemer pa informacijski sistem eZdravje sam po sebi sploh ni razširil dostopnih pravic, olajšal pa je dostop pooblaščenih uporabnikov do zdravstvenih podatkov in omogočil sledljivost, je opozoril informacijski pooblaščenec.

Vidi se, kdo je dostopal do podatkov

Namesto fizične izmenjave osebnih podatkov (prek receptov, delovnih nalogov, napotitev, izmenjave zdravstvenih kartotek, izvidov in drugega), kjer je sledljivost in nadzor nad obdelavo bistveno težje ali pogosto celo nemogoče zagotoviti, elektronske rešitve omogočajo, da je vsak trenutek razvidno, kdo je do podatkov dostopal, so izpostavili pri informacijskemu pooblaščencu.

STA
Kolar Celarčeva ni ustrezno uskladila vseh deležnikov ,kako uporabljati sistem elektronskih napotnic.

Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka: Žal se zdi - in ravno v tem se kaže srž težav sistema eZdravje - da zdravstvena stroka ni dosegla zadostnega konsenza glede dostopnih pravic zdravstvenega osebja in ob tem se pojavljajo pavšalni očitki v smislu 'vsakdo lahko vidi vse'.

Sistem zdravstva je zelo kompleksen, zgolj zdravstvena stroka pa zaradi narave dela in vpetosti v delovne procese ve oziroma bi morala vedeti, kakšen dostop potrebuje posamezen zdravstveni delavec. »Nihče drug, tudi informacijski pooblaščenec ne, ne sme in ne more vsebinsko določati, do katerih podatkov sme dostopati kateri zdravnik, drug zdravstveni ali strokovni delavec, saj bi s tem bistveno presegel svojo pristojnost,« so zapisali.

Naloga in dolžnost zdravstvene stroke je, da doseže konsenz in jasno določi sistem pravic glede dostopov do občutljivih osebnih podatkov, naloga informacijskega pooblaščenca pa, da preverja, ali se nabor pooblastil in pravic dostopov dejansko ujema s shemo, ki jo določi zdravstvena stroka, je prepričana informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Vsi deležniki niso sodelovali Ministrstvo za zdravje je sprejelo posebno tabelo dostopnih pravic, ki po posameznih medicinskih specialnostih omejuje dostope. Pri pripravi tabele dostopnih pravic so sodelovali tudi predstavniki zdravstvene stroke, a žal ne vsi ključni deležniki - med drugim tudi ne Zdravniška zbornica Slovenije.

5000 podpisov za odstop ministrice

Nezadovoljstvo nad delom ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki je uvedla sistem e-napotnic, pa narašča. Gibanje Skupaj naprej, ki ga vodi ortoped Daniel Bešić Loredan, je v manj kot tednu dni zbralo 5000 podpisov, ki pozivajo k odstopu ministrice do 5. marca. Njenega odstopa Loredan sicer ne pričakuje, zato že napoveduje protestni shod, na katerem bodo še enkrat zahtevali ministričin odstop. »Pobuda prihaja v nekem času, ko se lahko vprašamo, ali je smiselno tri mesece pred volitvami, če rečem na pamet, menjati kateregakoli ministra,« se je na Loredanovo peticijo odzval premier Miro Cerar.