Spominjamo se

Brežiški potres: eden izmed najmočnejših na naših tleh

B.K.
29. 1. 2018, 10.18
Posodobljeno: 29. 1. 2018, 10.27
Deli članek:

Potres z magnitudo 5,7 in učinki osme stopnje po Evropski makroseizmični lestvici (EMS), je 29. januarja 1917 ob 9. uri in 22 minut, zatresel tla v bližini Brežic.

ARSO

Danes zgodaj ponoči, je tla zatreslo v bližini Metlike. zabeležili šibek potresni sunek. Potres so čutili posamezni prebivalci Metlike in Semiča.

Magnituda potresa je bila 2,3, intenziteta potresa pa ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici.

Potresni sunek je najbolj prizadel Brežice, Krško vas, Šentlenart in Zakot, čutili pa so ga tudi prebivalci Hrvaške, Avstrije in italije.

Že prvi dan je glavnemu potresnemu sledilo več kot 30 šibkejših sunkov. V mesecu za tem je isto območje prizadelo še okoli 30 popotresnih sunkov. Tudi ti so povzročali veliko škodo, nekateri so imeli itenziteto večjo od 6. stopnje po EMS.

V tem stoletju je bilo na tem območju še nekaj močnejših potresov, tudi takih, ki so dosegli 7. stopnjo po EMS in povzročili manjšo gmotno škodo, so zapisali na speltnih straneh Agencije RS za okolje.

ARSO
Poškodovana cerkev Sv. Helene v Brežicah.

Kaj pomenijo stopnje Evropske makroseizmične lestvice:

1. stopnja – neobčuten sunek. Zaznajo ga samo instrumenti.
2. stopnja – komaj občuten sunek. Občutijo redki mirujoči posamezniki v hišah, običajno v zgornjih nadstropjih hiš.
3. stopnja – šibek sunek. Občuti malo ljudi v zgradbah. Mirujoči ljudje čutijo zibanje ali lahno tresenje.
4. stopnja – pretežno opažen sunek.    Občutijo mnogi ljudje v zgradbah, zunaj pa le redki. Nekateri ljudje se zbudijo. Okna, vrata in posoda ropotajo.
5. stopnja – močan sunek. V zgradbah občutijo mnogi, zunaj redki. Mnogi se zbudijo. Nekaj se jih prestraši. Zgradbe se v celoti stresejo. Viseči predmeti močno nihajo. Majhni predmeti se premaknejo. Vrata in okna loputajo ali se zaloputnejo.
6. stopnja – neznatne poškodbe. Mnogi ljudje se prestrašijo in zbežijo iz zgradb. Nekateri predmeti padejo. Mnoge hiše utrpijo neznatne nekonstrukcijske poškodbe, npr. lasaste razpoke in odpadanje manjših kosov ometa.
7. stopnja – poškodbe. Večina ljudi se prestraši in zbeži iz zgradb. Pohištvo se premakne in mnogo predmetov pade s polic. Mnoge dobro grajene navadne stavbe pretrpijo zmerne poškodbe: manjše razpoke v stenah, odpadanje ometa, odpadanje delov dimnikov; na starejših stavbah se lahko pokažejo velike razpoke v stenah in zrahljanje polnilnih sten.
8. stopnja – težke poškodbe. Mnogi ljudje se težko obdržijo na nogah. Na stenah mnogih hiš nastanejo velike razpoke. Posamezne dobro grajene navadne zgradbe kažejo resne poškodbe sten, šibke starejše zgradbe pa se lahko zrušijo.
9. stopnja – rušenje. Splošen preplah. Mnoge šibke zgradbe se zrušijo. Celo dobro grajene navadne stavbe kažejo zelo težke poškodbe: večji podori sten in delno uničenje konstrukcije.
10. stopnja – obsežno rušenje. Mnoge dobro grajene navadne stavbe se zrušijo.
11. stopnja – uničenje. Večina dobro grajenih navadnih stavb je porušenih in celo nekatere potresno odporno grajene stavbe so uničene.
12. stopnja – popolno uničenje. Skoraj vse stavbe so uničene.