Letošnje leto je bilo zadnje pred državnozborskimi volitvami, ki bodo najverjetneje potekale 3. ali 10. junija prihodnje leto. Šlo bo za prve volitve od leta 2008, ki se očitno ne bodo zgodile predčasno.
Nove stranke Ena izmed stalnic volitev Že od prvih državnozborskih volitev leta 1992 so bile stalnica nove stranke. Leta 1992 je tako uspelo v parlament priti Jelinčičevi SNS, štiri leta pozneje je to uspelo stranki Desus, leta 2000 Stranki mladih. Samo na volitvah leta 2004 ni v parlament prišla nobena nova stranka. Leta 2008 je to uspelo stranki Zares, leta 2011 Pozitivni Sloveniji, tri leta pozneje pa SMC in (Združeni) levici. Prihodnje leto se to obeta (vsaj) Šarčevi listi.
Krizna leta so namreč v preteklih letih dodobra razburkala politično prizorišče. V tem času so propadle oziroma izginile s parlamentarnega prizorišča številne stranke (LDS, Zares, Virantova Državljanska lista). Na njihovo prizorišče pa so vedno znova stopile stranke z novimi obrazi na državni ravni.
Leta 2011 je tako zmagala Lista Zorana Jankovića, ki je osvojila 314 tisoč glasov in za približno 26 tisoč glasov premagala stranko SDS dotedanjega predsednika vlade Janeza Janše. Kljub temu je takrat nespretnemu Jankoviću, ki se, kot je pozneje tudi sam priznal, ni najbolje znašel na parketu strankarskega dogovarjanja, vlado odnesel izkušeni politični maček Janša. Njegova vlada je uvedla stroge varčevalne ukrepe in na pomoč klicala trojko, ker ni videla druge rešitve za stanje v Sloveniji.
Novembra 2012 so sprva v Mariboru, nato pa po različnih slovenskih krajih izbruhnili protesti, ki so naposled z oblasti spravili tudi Janševo vlado. Po razkritju Klemenčičeve komisije za preprečevanje korupcije, ki je Janši in Jankoviću očitala pridobitev denarja neznanega izvora, pa je vlado namesto Jankovića prevzela Alenka Bratušek. Čeprav ji je uspelo stabilizirati stanje pri nas, ji to ni uspelo narediti v stranki. Njena vlada zaradi sporov z županom glavnega mesta ni dočakala konca.
Od vrha do dna
Na novih predčasnih volitvah leta 2014 so se zgodile nove velike spremembe. Jankovićevi Pozitivni Sloveniji se ni uspelo uvrstiti v parlament, za las pa je v parlament prišla stranka Alenke Bratušek. Za mnoge je bil veliko presenečenje vstop takrat še Združene levice v parlament, ki je nastopila z idejo demokratičnega socializma in poudarkom na ekoloških in socialnih tematikah, ki so jih neoliberalizmu podvržene parlamentarne stranke povsem zapostavljale.
Velika zmagovalka volitev je bila Cerarjeva stranka SMC, ki je bila ustanovljena dober mesec pred volitvami. Z napovedjo drugačnega vodenja, boja proti korupciji in z etičnimi ter moralnimi standardi v politiki je stranka v javnosti priljubljenega Mira Cerarja dobila največ poslancev od vseh parlamentarnih strank do zdaj. Po volilnem rezultatu pa je s 34,5 odstotka glasov le za malo zaostala za nekdaj mogočno Drnovškovo LDS, ki je leta 2000 dobila 36,2 odstotka glasov.
Stranka SMC je na volitvah leta 2014 dobila 34,5 odstotka glasov. Od takrat pa ji je podpora začela padati. To je bilo najopazneje med begunsko krizo leta 2015, ko ji je podpora strmo padla in se več ni vrnila na mesto prve stranke. Stranka pa še vedno drsi navzdol, ankete trenutno kažejo, da bi lahko dobila od 9 do 13 odstotkov glasov opredeljenih volivcev.
Toda SMC so že kmalu začele pestiti težave s kadrovanjem na najpomembnejše položaje, tudi zato ker na hitro nastala stranka ni imela dovolj časa, da bi kot starejše politične stranke na položaje postavila kadre, ki bi se v stranki izkazali s svojim delom. Afere so ji hitro začele jemati podporo, dokončno pa je stranka prvo mesto v javnomnenjskih anketah izgubila ob begunski krizi. Gradnja ograj in zaostrena retorika stranke sta od nje odmaknila levi del volivcev. Vse od takrat si v javnomnenjskih raziskavah SMC ni nikoli več opomogla, kljub obupnim poskusom (od najema dragih svetovalcev do Cerarjevega posnemanja Pahorjevega sloga), da bi spremenili trend.
Povsem mogoče je, da se bo sčasoma pokazalo, da je bila prav ta Cerarjeva gradnja bodečih meja simbolni mejnik, ki je naznanil padec njegove vlade in za vedno pustil črn madež. Preudarni in strpni profesor, ki je svojo kariero gradil na spoštovanju človekovih pravic, je namreč prav takrat prvič pokazal tudi svojo drugo plat, s katero je močno nasprotoval javni podobi, ki jo je gradil desetletja.
Šarčev vzpon
Vzpon Marjana Šarca na predsedniških volitvah in njegova napoved kandidature na parlamentarnih volitvah bi lahko stranki SMC še dodatno zmanjšala podporo med volivci. Povsem izključen ni niti njen izpad iz parlamenta, trenda navzgor pri tako kontradiktornih politikah, kot jih je vodila SMC, namreč ne more bistveno popraviti nobena marketinška agencija.
»Janša bi me najraje utopil v žlici vode,« to nam je v marčevskem intervjuju dejal Andrej Čuš, ki je izstopil iz Janševe stranke. V njem je na račun Janše stresel kopico očitkov in dejal, da je stranki prioriteta blaginja elite v SDS in njihovih sorodnikov. Spregovoril pa je tudi o nadzoru in dvojnem preverjanju članov stranke.
Negotovost zaradi Šarčeve priljubljenosti, ki ji je Delova anketa v preteklem tednu namerila prvo mesto, pa se pojavlja tudi v drugih strankah. Boj za glasove volivcev proti Janševi zmagi bo tako očitno potekal med Židanovo SD in Šarčevo listo, ki v volilno tekmo vstopa z velikim kapitalom neomadeževane stranke. Že od prvih parlamentarnih volitev leta 1992 je namreč slovensko telo rado nagrajevalo nove stranke, ki niso imele bremena korupcijskih afer in umazanih političnih poslov.
Kopica novih strank
Na prihodnjih volitvah pa se bo za vstop v državni zbor potegovalo največ novoustanovljenih strank do zdaj. Zaradi štiriodstotnega praga za vstop v parlament bi bilo tako lahko rekordno veliko glasov volivcev namenjenih strankam, ki ne bodo vstopile v parlament. V letošnjem letu so bile tako že ustanovljene številne stranke.
Primčev Glas za otroke in družine je po predsedniškem debaklu Angelce Likovič izgubil zagon. V javnosti že krožijo informacije, da bi stranka lahko dobila nekaj okrajev v okviru skupne kandidature s SDS. Tudi poslanec Bojan Dobovšek bo poskušal s svojo Dobro državo priti v parlament. Veliko vprašanje pa je, ali mu brez povezovanja z ostalimi strankami to lahko uspe. Tudi Alenka Bratušek bo iskala uspeh s svojo stranko. Svoj prostor pod soncem njena stranka vse bolj išče v alternativnih predlogih, kot je univerzalni temeljni dohodek.
Na državnozborskih volitvah še nikoli ni nastopilo toliko novih strank, kot jih bo prihodnje leto. Predvolilne napovedi so zato toliko težje.
Vprašanje pa je tudi, koliko glasov lahko Marinčkova stranka pobere Levici, ki za zdaj kljub vsem letošnjim sporom še vedno lahko računa na dober rezultat. Za vstop v parlament se bo v sodelovanju z Zelenimi potegoval tudi poslanec Andrej Čuš, ki si je v javnosti podporo spretno nabiral z idejo o nedeljskem zaprtju trgovin. Na uspeh bosta med drugimi računali tudi SLS, Jankovičeva PS in Jelinčičeva SNS. Neznank pred prihodnjimi volitvami je torej še zelo veliko. Tudi od tega, komu izmed novih akterjev bo uspelo vstopiti v parlament, pa bo odvisno, kdo bo štiri leta vladal v državi.
