Balkanski lonec

Nato v skrbeh, da bi na Balkanu zopet zavrelo

S.R./STA
6. 12. 2017, 13.47
Posodobljeno: 6. 12. 2017, 13.54
Deli članek:

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes vse strani na Balkanu pozval k zmanjšanju napetosti.

Profimedia
Države takoimenovanega Zahodneg Balkana, ki še niso v EU so Srbija, Makedonija, Albanija, Črna Gora ter Bosna in Hercegovina.

Jens Stoltenberg je danes v Bruslju pozval vse strani na Zahodnem Balkanu, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za zmanjšanje napetosti ter izogibanje podžigajoči retoriki in ponovitvi oboroženega konflikta v regiji. Za to so najbolj odgovorne države v regiji, a Nato jih pri tem podpira, je dodal.

Nato je na Kosovu še vedno navzoč z operacijo Kfor, v Sarajevu in Skopju ima vojaški poveljstvi, Slovenija, Hrvaška in Črna gora so članice zavezništva, s partnericami v regiji tesno sodelujemo, je naštel generalni sekretar in izpostavil tesno partnerstvo s Srbijo.

Tako je generalni sekretar zavezništva odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje varnostne razmere v regiji, zlasti po nedavnih napetostih po zadnji sodbi haaškega sodišča v primeru šestih Hrvatov iz BiH, bivših visokih predstavnikov samooklicane Herceg-Bosne.

Stoltenberg je spomnil, da Nato že desetletja igra pomembno vlogo na Zahodnem Balkanu, da je pomagal končati dve etnični vojni ter da sta bili prvi veliki vojaški operaciji zavezništva zunaj Nata prav na Balkanu, najprej v BiH in nato na Kosovu.

Zunanji ministri zaveznic danes v Bruslju razpravljajo tudi o Natovi politiki odprtih vrat. Nedavna pridružitev Črne gore po Stoltenbergovih besedah kaže, da članstvo v zavezništvu je mogoče za države, ki napredujejo pri reformah, zato bodo govorili o tem, kako podpreti države, ki se želijo pridružiti skupnosti vrednot in varnosti.