Novice Svet24

En odstotek upokojencev prejema pokojnino, ki je višja od 1800 evrov. Najvišja septembra izplačana pokojnina je znašala 2687 evrov.

Štiriinosemdeset odstotkov proračuna pokojninskega zavoda se namenja za pokojnine, lani je to zneslo 4,2 milijarde evrov. Zavod za svoje delovanje potroši 38 milijonov evrov ali 0,8 odstotka celotnega proračuna. Razlike med najnižjimi in najvišjimi izplačanimi pokojninami so enormne, tudi desetkratne. Medtem ko najnižje znašajo komaj nekaj čez dvesto evrov, pa so najvišje krepko čez dva tisočaka, celo blizu trem. V Sloveniji imamo okrog 615.000 upokojencev. Za moške s 40 leti dopolnjene pokojninske dobe znaša najnižja pokojnina blizu 450, za ženske z 39 leti in osmimi meseci pokojninske dobe pa 495 evrov. Kmečka pokojnina znaša 239 evrov.

Lani je letni prag tveganja revščine znašal 616 evrov. Pokojnino, nižjo od 600 evrov, prejema skoraj vsak drugi upokojenec oziroma nekaj manj kot 284.000 ljudi. En odstotek upokojencev prejema pokojnino, ki je višja od 1800 evrov. Najvišja septembra izplačana pokojnina je znašala 2687 evrov. Pred desetimi leti so se ženske v povprečju starostno upokojevale, ko so bile stare 57 let in sedem mesecev, danes pri dopolnjeni starosti 60 let. Za moške v minulem desetletnem obdobju ni bistvenih sprememb. V povprečju se starostno upokojijo pri starosti od 61 do 62 let. Nedolgo nazaj, pred dvema desetletjema ali prej, so se ljudje upokojevali pri starosti okrog 50 let. Za prihodnja leta je glede na projekcije v pokojninski blagajni mogoče pričakovati, da se bodo Slovenci upokojevali še kasneje kot danes.

Za vse vrste vojnih pokojnin lani 63 milijonov evrov

arhiv

Država določenim skupinam prebivalstva zagotavlja pokojnine po posebnih zakonih in predpisih, to je za 172.000 ljudi, skupna vrednost izplačil pokojnin iz obveznosti proračuna Republike Slovenije je lani znašala 113, skupna obveznost države iz tega naslova pa 209 milijonov evrov (pokojnine, prejemki PIZ in povračila prispevkov iz PIZ). 11.844 upokojencev, ki jim država po posebnih predpisih zagotavlja pokojnine, je udeležencev NOB, španske vojne, nosilcev partizanske spomenice 41 in narodnih herojev oziroma njihovih svojcev.

Naštetim je Republika Slovenija skozi pokojnine lani izplačala dobrih 18 milijonov evrov. 3,7 milijona evrov pokojninskega denarja je prejelo 8932 internirancev, beguncev in delovnih deportirancev, 4,5 milijona evrov pa 3530 vojnih veteranov teritorialne obrambe. 3040 nekdanjih vojaških zavarovancev je lani skupno prejelo dobrih 26 milijonov evrov. 3140 je upokojencev, ki prejemajo višjo pokojnino po zakonu o popravi krivic – za žrtve in zapornike komunističnega sistema (lani 2,3 milijona evrov). 2140 upokojencev je nekdanjih uslužbencev JLA, država je lani za njihove pokojnine namenila 6,6 milijona evrov. Pokojnine za posebne zasluge prejema 226 upravičencev (975.455 evrov). 1113 je upravičencev do pokojnin zaradi ujetništva v taboriščih ali prisilne mobilizacije (295.310 evrov).

V Sloveniji je okrog 2400 upokojencev z vojaško poklicno pokojnino. Povprečna starostna vojaška pokojnina znaša blizu 1100 evrov, invalidska 925 in družinska oziroma vdovska nekaj manj kot 800 evrov. Med tako imenovane posebne pokojnine sodijo tudi rudarske, sodniške, policijske, nekatere invalidske, za delavce, ki so bili izpostavljeni azbestu …

Najmanj sto upokojencev s pokojninami, višjimi od 2000 evrov

Več kot 30.000 ljudi v Sloveniji prejema pokojnino, ki izhaja iz pravic nekdanjega sistema v skupni državi – v zvezi z drugo svetovno vojno, kasnejšimi vojaškimi službami in komunistično oblastjo. Denar za te vrste pokojnin namenja Republika Slovenija iz državnega proračuna zunaj sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 

Poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko (SDS) je lani v poslanskem vprašanju zaprosila za zneske stotih najvišje izplačanih pokojnin. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ji odgovorili, da je marca 2016 sto slovenskih upokojencev prejelo pokojnino, višjo od 2000 evrov. Med temi stotimi je najvišja znašala 2580 evrov. Najnižja v tem sklopu, stota po vrsti od najvišje navzdol, je bila 2098 evrov. V družbi najvišjih pokojnin sta bili tudi dve vojaški, katerih bruto znesek je presegal 1800 evrov, neto izplačilo pa je bilo nekoliko nižje, pod 1800 evri.

Lep Šimenkova je v poslanskem vprašanju med drugim navedla, da je število pokojnin, višjih od 1800 evrov, v minulih letih skokovito naraslo. Resorno ministrstvo je pojasnilo, da je to posledica upokojevanja ljudi z višjo izobrazbeno ravnijo, pa tudi podaljševanja aktivnega delovnega staža. Zaposleni, ki so že izpolnili kriterije delovne dobe in starosti za upokojitev, se niso upokojevali, temveč so si z vsakim dodatnim delovnim letom nabirali dodatne odstotke za izračun pokojnine.

Borci NOB so se upokojevali pod posebnimi pogoji

Borci NOB so bili do leta 1992 upravičeni do upokojevanja pod posebnimi pogoji. V skladu s takratno zakonodajo se jim je čas, ko so bili vojaki, od začetka vojne do leta 1945, v pokojninsko dobo štel dvakratno. Tisti, ki so v vojno stopili pred letom 1943, so se lahko pet let hitreje upokojili. Borcem NOB se je starostna pokojnina odmerila na podlagi plač in prispevkov iz delovnega razmerja. Za borce, ki so v NOB stopili pred letom 1943, je bila prilagojena tudi odmera pokojnine. Pokojnina se jim je odmerila na osnovi petletnega povprečja plač, vsem drugim na osnovi desetletnega. Pa tudi tisti, ki so se NOB pridružili po letu 1943, so imeli pri upokojevanju ter pravicah iz pokojninskega sistema nekatere bonitete: dodatke, višanje pokojninske osnove …

Od leta 1992 zakon posebnih pogojev za upokojevanje borcev NOB več ne predvideva. Partnerji pokojnih so upravičeni do vdovskih pokojnin, podobno kot je to tudi pri drugih vrstah prenosa pokojnih s pokojnega partnerja na vdovca. Iz podatkov v priloženi tabeli razberemo, da se je število uživalcev pokojnin iz naslova pravic NOB v zadnjem desetletju prepolovilo.