Do leta 2025 naj bi po ocenah kar 3 milijarde ljudi živelo v državah, kjer bo občasno in trajno pomanjkanje vode. Vsekakor gre pričakovati velike napetosti v regijah, kjer bo do tega prihajalo, izključene pa niso niti vojne. Veliko ljudi se bo primorano tudi preseliti iz območij na Srednjem Vzhodu, podsaharski Afriki, južnem delu Azije in severnem delu Kitajske.
V 21. stoletju voda postaja strateška dobrina, ki bo po pomenu v naslednjih desetletjih s prvega mesta gotovo izpodrinila nafto. Slovenija je pravico do pitne vode kot prva v EU lani zapisala v ustavo.
Kot kažejo zadnji podatki Eurostata, pa se nam ni za bati glede naših vodnih zalog. V Evropski uniji smo namreč na petem mestu po količini razpoložljive pitne vode na prebivalca.
Naši južni sosedje Hrvatje so po tem pomembnem kazalniku celo na prvem mestu. Sledijo Finska, Švedska in Latvija. Če bi bili članici EU, pa bi bili z naskokom na prvem mestu Islandija in Norveška. Srbija pa bi se uvrstila celo tik za Hrvaško. Najmanj pitne vode imata Malta in Ciper, na repu pa jima družbo delata tudi Češka in Poljska.
Ugotovitve celotne raziskave so dostopne na povezavi.
