Uspeh

Javni dolg: Slovenija v vrhu

R.T.
20. 5. 2017, 15.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Slovenija je z zadnjo transakcijo za letošnje leto zaključila z izvrševanjem dolgoročnega financiranja. Javni dolg se znižuje hitreje, kot to predvideva pravilo o dolgu, kar Slovenijo uvršča med najuspešnejše države pri upravljanju z dolgom.

STA
Slovenija javni dolg znižuje hitreje, kot to predvideva pravilo o dolgu.

Slovenija bo po zadnji transakciji za letošnje leto izvajala le še avkcije zakladnih menic. Dolg za konec letošnjega leta je ocenjen na 77 odstotkov BDP, kar pomeni, da Slovenija javni dolg znižuje hitreje, kot to predvideva pravilo o dolgu. "Slovenija se tako uvršča med države, ki so pri upravljanju z dolgom najuspešnejše. Slovenska zakladnica je zato za učinkovito upravljanje z dolgom letos januarja prejela prestižni naziv Upravljavec s tveganji državnega dolga leta (Sovereign Risk Manager of the Year), ki je podeljena v sodelovanju z Londonsko revijo Risk Magazine," so sporočili z ministrstva za finance. 

Profimedia
Sloveniji se znatno izboljšuje tudi profil tveganosti dolga državnega proračuna v kontekstu znižanja tveganja refinanciranja.

"Redno refinanciranje evrskega dolga in predčasno refinanciranje dražjega dolarskega dolga s cenejšim evrskim ima za posledico znižanje obrestnih izdatkov in s tem doseganje pomembnih proračunskih učinkov. V letu 2017 bo tako strošek obresti državnega proračuna znašal 960 milijonov evrov oziroma 2,31 odstotka BDP. V letu 2016 je ta znašal 1,064 milijarde evrov oziroma 2,7 odstotka BDP, kar primerjalno pomeni znižanje stroškov za obresti za 104 milijone evrov. V letu 2018 se strošek obresti državnega proračuna znižuje na 870 milijonov evrov oziroma 1,99 odstotka BDP, kar pomeni dodatno znižanje stroškov za obresti še za 90 milijonov evrov."

Manjša izpostavljenost potencialnim zunanjim šokom

Slovenija je odkupila 47 odstotkov portfelja dražjega dolarskega dolga in ga refinancirala s cenejšim evrskim, tako da skupni dolg v ameriških dolarjih zdaj znaša le še 12,5 odstotka v strukturi dolga državnega proračuna. Slednje predstavlja bistveno zmanjšanje izpostavljenosti Slovenije na potencialne zunanje šoke. "Sloveniji se znatno izboljšuje tudi profil tveganosti dolga državnega proračuna v kontekstu znižanja tveganja refinanciranja, saj se je povprečni čas vezave dolga državnega proračuna iz 5,7 let v 2013 povečal na 9,2 let, modificirano trajanje pa iz 4,5 let na 7,8 let. To je ugodna podlaga za učinkovito izvrševanje financiranja v prihodnjih letih," so še sporočili.

Tudi bonitetne agencije takšno upravljanje ocenjujejo kot zelo pozitivno.