Državni zbor bo očitno v kratkem potrdil novelo stanovanjskega zakona, saj mora zaradi odločitve ustavnega sodišča znova uvesti subvencije dela najemnine za tiste, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih, a imajo to pravico, in plačujejo tržno najemnino.
Stanovanjski skladi opozarjajo na visoko postavljen cenzus za dodelitev neprofitnega stanovanja, ki se trenutno nahaja pri 2026,46 evra za eno osebo.
Po ukazu
Vlada želi z novelo uveljaviti odločbo ustavnega sodišča izpred leta dni, da je bilo črtanje določbe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, da se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih prizna tudi subvencija do priznane neprofitne najemnine (določbo je črtal zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ), neskladno z ustavnim načelom enakosti pred zakonom.
Za prijavljene na razpis
Nacionalni stanovanjski program, ki ga je vlada sprejela lani, zagovarja večjo stanovanjsko mobilnost, zaradi česar bo namesto lastništva stanovanj stimuliran najem.
Po predlogu novele bodo tako upravičenci do neprofitnega najema, ki niso dobili neprofitnega stanovanja in morajo plačevati tržno najemnino, poleg subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino dobili tudi subvencijo za neprofitni del v višini največ 80 odstotkov neprofitne najemnine. Do subvencije bodo upravičeni tisti, ki izpolnjujejo dohodkovni cenzus in so se prijavili na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja.
Kdo bo plačal?
To subvencijo bo po predlogu plačala občina, v kateri ima upravičenec stalno bivališče, ne glede na to, v kateri občini je stanovanje, v katerem upravičenec prebiva in kjer ima prijavljeno začasno bivališče. Državna sekretarka na ministrstvu Lidija Stebernak je dejala, da bi bile v nasprotnem primeru bolj obremenjene občine, kjer ljudje najemajo stanovanja, ker njihova matična občina ne zagotavlja dovolj stanovanj – cilj je torej, da bi matične občine same zagotavljale dovolj neprofitnih stanovanj.
Do 80 odstotkov
neprofitne najemnine bo zdaj lahko subvencionirala občina.
Pogostejša preverjanja
Novela bo poleg tega občinam predvidoma omogočila, da lahko vsakih pet let preverjajo izpolnjevanje pogojev tudi pri tistih neprofitnih najemnikih, ki so pogodbo sklenili pred uveljavitvijo zakona leta 2003. To pa ne bo veljalo za tiste najemnike, ki so imeli na podlagi zakona iz leta 1991 tako imenovano stanovanjsko pravico, a takrat niso odkupili stanovanja oziroma so ostali v neprofitnem najemu v denacionaliziranih stanovanjih.
V kratkem spet nov zakon
V pripravi pa je že prenova stanovanjskega zakona, ki predvideva nižje dohodkovne cenzuse in višje najemnine. Tako naj bi se zmanjšal pritisk na stanovanjske sklade, ki danes ne zmorejo več zagotavljati zadostnega števila stanovanj, hkrati pa bi jim višji prihodki omogočili vzdrževanje obstoječega fonda in tudi nove investicije.
