Slovenija

Koliko so nas do sedaj stali migrantje

STA
22. 2. 2016, 19.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Skupni stroški migrantske krize so do konca januarja znašali dobrih 26 milijonov evrov, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Po njihovih navedbah strošek za prosilca za mednarodno zaščito znaša 385 evrov na mesec, v kar pa niso všteti fiksni stroški. Poslanec SDS Vinko Gorenak pa vztraja pri oceni, da je ta strošek 833 evrov.

STA
Gorenak vztraja, da navedbe o oskrbnem dnevu v azilnem v višini 12,5 evra niso resne, saj da so v ta znesek všteti le osnovni stroški.

Od 17. septembra lani do 31. januarja letos so skupno stroški migrantske krize znašali 26.152.346 evrov, so za STA pojasnili na notranjem ministrstvu. Do konca januarja je v Slovenijo vstopilo 442.105 migrantov, kar pomeni znesek 59,15 evra na migranta, so pojasnili. Med te stroške so med drugim vključeni stroški dela zaposlenih v državnih in občinskih organih, stroški sprejema in začasne namestitve migrantov, stroški v zvezi z opremo, stroški prostovoljcev ter občin.

O stroških, povezanih z množičnimi migracijami v zadnjih mesecih, je na današnji novinarski konferenci spregovoril tudi poslanec SDS Vinko Gorenak, ki opozarja, da v javnosti prihaja do različnih informacij in dezinformacij glede stroškov prosilcev za azil, migrantov ter tistih, ki jim je azil dodeljen.

Spomnil je na svojo oceno, da je mesečni strošek prosilca za azil 833 evrov. Ta med drugim temelji na odgovoru ministra za finance Dušana Mramorja iz septembra lani, ko je ta stroške okvirno ocenil na okoli 10.000 evrov na osebo na leto. Zavajajo pa po Gorenakovih besedah tisti, ki trdijo, da dobijo prosilci za azil 833 evrov v roke. Prav tako tisti, ki trdijo, da je za enega prosilca za azil strošek 12,50 evra na dan ali 385 evrov na mesec.

Na ministrstvu namreč navajajo ravno to, da je strošek za prosilca za mednarodno zaščito 385,80 evra na mesec. V znesek je vštet oskrbni dan v višini 12,26 evra, pomnožen s 30 dni, in 18 evrov mesečne žepnine. Ob tem dodajajo, da se lahko prosilcu za mednarodno zaščito odobri selitev na zasebni naslov. Prosilcu, ki nima lastnih sredstev za preživljanje, pa se lahko dodeli finančna pomoč. Višina finančne pomoči za zasebno nastanitev za odraslo osebo je 50 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka (144,40 evra), za vsako naslednjo odraslo osebo v družini je 25 odstotkov, za otroka do 18. leta starosti 35 odstotkov in za mladoletnega prosilca brez spremstva 50 odstotkov zneska minimalnega dohodka.

A Gorenak vztraja, da navedbe o oskrbnem dnevu v azilnem v višini 12,5 evra niso resne, saj da so v ta znesek všteti le osnovni stroški. Spomnil je, da so v azilnem domu na razpolago trije obroki hrane, bivališče, treba pa je upoštevati še materialne stroške za delovanje azilnega doma, materialne stroške oskrbe (obleka), stroške zaposlenih, stroške pogodbenih sodelavcev (prevajalci, psihologi, pravni svetovalci), sodne stroške, upravne stroške in stroške varovanja azilnega doma.

Tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je ob robu današnje seje DZ priznal, da v strošek oskrbnega dne niso všteti fiksni stroški, na primer plače in drugo. "Gre izključno za strošek, ki ga ima država neposredno za oskrbo migranta (npr. hrana)," je dejal. S številko, ki zajema še fiksne stroške, za zdaj še ne razpolagajo, jo bodo pa poskušali približno preračunati, je dejal. "Če je denimo prosilcev 10, je namreč fiksni strošek na posameznika večji, kot če jih je 200," je ob tem ponazoril.

Na notranjem ministrstvu pa so pojasnili še, kakšen je strošek za osebo s priznano mednarodno zaščito, in sicer ta znaša 866,43 evra na mesec. V tem znesku je všteta tudi enkratna denarna pomoč, ki jo oseba dobi le prvi mesec po pridobitvi statusa, to 288,81 evra. Dejanski mesečni strošek pa znaša 577,62 evra. Z novim zakonom o mednarodni zaščiti, ki je v parlamentarni proceduri, se sicer enkratna denarna pomoč ukinja.