Slovenija

Za Slovenijo brez zavržene hrane

STA
30. 9. 2015, 19.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Ekologi brez meja so na konferenci o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji danes predstavili Deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane. Z njo vladi predlagajo, da ukrepa s sprejemom nove hierarhije ravnanja s hrano, ki danes konča v odpadkih. Slovenija pa po njihovem mnenju nujno potrebuje tudi jasen cilj zmanjšanja količin odpadne hrane.

Katja Sreš

Kot so v Društvu Ekologi brez meja zapisali na svojih spletnih straneh, poziv za odgovorno ravnanje s hrano v državi nagovarja živilsko-predelovalno industrijo, trgovino, vlado, lokalne skupnosti in vse, ki jim ni vseeno, kako ravnamo s hrano. Po njihovem mnenju Slovenija nujno potrebuje tudi jasen cilj zmanjšanja količin odpadne hrane za najmanj 50 odstotkov do leta 2025. Stabilna samooskrba, krepitev ekološkega kmetijstva in skupnostno ukrepanje pa so pogoji za izpolnitev predlaganega cilja.

Po navedbah društva so udeleženci konference z vlade, trgovine, komunalnega gospodarstva, kmetijskih zadrug in nevladnih organizacij izpostavili potrebo po združevanju in sodelovanju na tem področju. V razpravi so podprli idejo o oblikovanju slovenske banke hrane, o podpori lokalni proizvodnji hrane in izboljšanju kakovosti podatkov o količinah in izvoru zavržene hrane. Prav tako so naklonjeni oblikovanju e-platforme za obiranje viškov na poljih, krepitvi mreže socialnih trgovin ter okrepljeni vlogi ombudsmana za varnost odnosov preskrbe s hrano.

Ekologi brez meja so v deklaracijo zapisali vrsto zavez, s katerimi lahko predlagani cilj zmanjšanja količin tudi dosežejo. Med drugim predlagajo krepitev prostovoljnih zavez s strani gospodarskih družb v prehranski verigi, ki najbolje poznajo tehnološke in trženjske razloge za nastajanje hrane, ki konča v odpadkih.

Potrebujejo izobraževanje in usposabljanje potrošnikov, da bodo s svojimi izbirami vplivali na odločitve trgovcev v smeri zmanjševanja in preprečevanja nastajanja odpadne hrane. Okrepiti je treba komuniciranje med proizvajalci, predelovalci in trgovci z namenom zmanjšanja možnosti nastajanja odpadne hrane.

"Dosedanja razprava z akterji na področju delovanja proti zavrženi hrani je pokazala, da bi že z razmeroma preprostimi ukrepi, kot so davčne olajšave, boljša informacijska infrastruktura in kampanje ozaveščanja, hitro dosegli nižje količine zavržene hrane. Vodilo mora biti zaupanje in zdrava pamet, ne kratkovidnost in delovanje iz strahu, kaj vse gre lahko narobe," je po navedbah društva poudarila njegova predsednica Urša Zgojznik.