Slovenija

Slovenija ostala brez denarja za drugi tir

STA/G.G.
29. 6. 2015, 12.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Na seznamu predlaganih projektov za financiranje na odprtem delu razpisa za sredstva iz mehanizma CEF, ki ga je danes objavila Evropska komisija, ni drugega tira Koper-Divača. Bo pa Slovenija iz nacionalne ovojnice za projekta izvlečnega tira in nadgradnje železniške povezave Poljčane-Slovenska Bistrica prejela skoraj 39 milijonov evrov.

Arhiv Svet24

Kot je danes sporočila evropska komisarka za promet Violeta Bulc, bo komisija članicam EU predlagala, da se na prvem razpisu za sredstva iz mehanizma CEF 276 prometnim projektom razdeli 13,1 milijarde evrov sredstev EU. Ti projekti so skupaj z ostalimi finančnimi viri vredni skoraj 29 milijard evrov.

Razpis je bil zaprt v začetku marca. Članice EU so prijavile preko 730 projektov v skupni vrednosti 36 milijard evrov. Zaradi nepričakovano velikega odziva so morali izpasti številni dobri projekti, je dodala.

Bulčeva že zdaj poziva vse članice, naj se prijavijo na naslednji razpis iz mehanizma CEF. Ta bo objavljen v jeseni, na njem pa naj bi komisija razpisala za okoli sedem milijard evrov evropskih sredstev. Nekateri projekti bodo poleg tega vključeni še v nabor za sredstva iz t.i. naložbene ofenzive Evropske komisije, ki naj bi s pomočjo javnih sredstev privabila zasebne investitorje.

Drugi tir ob evropska sredstva zaradi neizbranega zasebnega vlagatelja

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pravi, da projekt izgradnje drugega tira ni bil izbran za financiranje v okviru razpisa CEF, ker še ni znan zasebni partner pri projektu. S projektom se bodo potegovali za evropska sredstva tudi v prihodnje. Meni pa, da je za drugi tir treba najprej dobiti javna sredstva in šele potem zasebnega partnerja.

Gašperšič je v izjavi za medije po današnji objavi seznama predlaganih projektov za financiranje na odprtem delu razpisa za sredstva iz mehanizma CEF, na katerem ni drugega tira Koper-Divača, dejal, da so neizbor projekta drugega tira v okviru razpisa pričakovali že takrat, ko je bilo znano, koliko projektov se poteguje za financiranje v okviru razpisa in koliko sredstev je na voljo.

Članice EU so namreč prijavile preko 730 projektov v skupni vrednosti 36 milijard evrov, od tega jih je bilo izbranih 276 v skupni vrednosti 13,1 milijarde evrov. Gašperšič pravi, da so bili tokrat odobreni najpomembnejši in največji čezmejni evropski projekti.

In kljub temu, da je bil drugi tir tokrat izločen zaradi nezaključene finančne konstrukcije, pa Gašpešič meni, da je "ključno dobiti evropska sredstva, še preden bomo dobili zasebnega partnerja". Kot pravi, to ne bo mogel biti izločitveni razlog tudi na prihodnjih razpisih.

Minister pravi, da bodo nadaljevali na aktivnostih iskanja zasebnega partnerja. Odvisno od tega, kako daleč bodo prišli pri iskanju zasebnega partnerja, se bodo odločili, ali se bodo z drugim tirom potegovali za sredstva iz mehanizma CEF še na letošnjem razpisu, ki bo predvidoma objavljen jeseni in v okviru katerega bo po ministrovih besedah še več sredstev na voljo, ali na razpisu prihodnje leto.

Pojasnil je, da sedaj delajo nabor možnih modelov javno-zasebnega partnerstva za financiranje in izgradnjo drugega tira. Pri tem sodelujejo tudi z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). O tem namerava Gašperšič poročati na seji vlade 23. julija. Nato bo sledilo preverjanje interesa za izbrane najprimernejše modele.

Ko bodo izbrali najprimernejši model javno-zasebnega partnerstva, bodo izvedli tudi javni razpis za izbor zasebnega parterja. Predvidoma bo objavljen v prihodnjem letu.

Minister pravi, da je zanimanja zasebnih partnerjev precej "iz zelo različnih delov sveta in zelo različnih akterjev - finančnih, izvajalskih, logističnih ..." Sicer pa je optimističen, saj bi po njegovih navedbah morali biti uspešni pri iskanju zasebnega vlagatelja.

Potrdil je, da se za drugi tir zanimajo Kitajci, Turki, Nemci in Francozi. Z določenim turškim podjetjem so imeli tudi informativni sestanek, do tovrstnih sestankov s francoskimi in nemškimi podjetji pa še ni prišlo. "Se pa interes izkazuje tudi preko veleposlaništev," je dejal.

Jeseni bodo tudi objavili razpis za revizijo projekta, s katero želijo priti do tehničnih izboljšav. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko drugi tir začeli graditi konec prihodnjega leta. Končan pa bi lahko bil leta 2022, je dejal minister.

Sta pa bila v okviru razpisa potrjena projekta izvlečnega tira in nadgradnje železniške povezave Poljčane-Slovenska Bistrica. Za to bo Slovenija prejela skoraj 39 milijonov evrov. Gašperšič napoveduje, da se bodo dela na izvlečnem tiru lahko začela že letos, če ne bo kakšnih zapletov.