Slovenija

V Sloveniji ni nihče kriv

Žiga Kariž
16. 2. 2015, 17.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Islandci so bančnikom, krivim za krizo, prisodili visoke zaporne kazni, pri nas še vedno velja, da so v bankah vsi delali pošteno.

Wiki, STA

Medtem ko islandska sodišča v zapore pospravljajo pohlepne bančnike, smo mi pri nas krivce našli v gospodarstvenikih, ki so se okoristili s tajkunskimi krediti. Njihovi kolegi iz bank za pet milijard veliko finančno luknjo ne čutijo nobene odgovornosti.

Bančniki in nadzorniki bančnega sistema so pri nas še vedno nedotakljivi.

Islandska sodišča so prejšnji teden na visoke zaporne kazni obsodila štiri vodilne bančnike banke Kaupthing. Sigurdur Einarsson, predsednik uprave, je dobil 4 leta zaporne kazni, Hreidar Mar Sigurdsson, izvršni direktor, 5 let in pol, Magnus Gudmundsson, izvršni direktor podružnice banke v Luksemburgu, 4 leta in pol kazni, Olafur Olafsson, eden od večinskih lastnikov banke, pa bo v zaporu preživel 4 leta in pol. Kazni so si prislužili, ker so, ko je bilo vedno bolj jasno, da je banka v velikih škripcih, 5,1-odstotni delež banke prodali katarskemu šejku Mohammedu Bin Khalifa Bin Hamad al-Thani-ju. Zaradi omenjene prodaje so pri komitentih in poslovnih partnerjih lažno ustvarili vtis, da je z banko vse v redu, pozabili pa so omeniti, da je šejku denar za nakup posodila kar banka sama.

Wiki, STA

Vsi štirje obsojenci bodo morali poravnati tudi stroške sojenja, ki znašajo več kot pol milijona evrov. Gre za najvišje kazni do zdaj, izrečene v sodnih procesih proti bančnikom, ki jih vodijo islandska sodišča od finančnega zloma leta 2008.

Wiki, STA

Pa pri nas?

Največ tajkunskih kreditov, ki so krivi za kolaps bančnega sistema, je bilo odobrenih med letoma 2006 in 2009. Leta 2006 je bilo pri bankah 1,8 milijarde evrov takih kreditov, leta 2007 dve milijardi 600 tisoč, decembra leta 2008 milijardo in 700 tisoč in marca 2009 milijardo in 600 tisoč evrov, pravijo podatki Banke Slovenije. Ta institucija se že ves čas otepa odgovornosti za nastalo situacijo.

Wiki, STA

Da smo se iskanja krivcev za finančni zlom pri nas lotili popolnoma drugače kot Islandci, ni treba posebej omenjati. Kot kaže, je vsa krivda pri nas padla na gospodarstvenike, ki so izkoriščali prevzemno zakonodajo, kakršna je pač bila, medtem ko se na zatožno klop pri nas ni usedel še noben bančnik ali pa predstavnik katere izmed nadzornih institucij, ki bi morale poskrbeti, da do finančnega zloma ne bi prišlo. Namesto tožilcev in sodnikov sta se s tem brezplodno ukvarjali dve parlamentarni komisiji. Prva, ustanovljena na zahtevo poslanke skupine Zares v mandatnem obdobju 2008–2011, je izdala samo vmesno poročilo, druga, ki jo je državni zbor ustanovil na pobudo skupine poslancev, ki jo je vodil Jože Tanko, po številnih pompoznih zaslišanjih ni od sebe dala nikakršnega dokumenta.

»S tajkunskimi krediti tako in tako ni nič narobe.« Marjan Kramar, nekdanji predsednik uprave NLB

Med zaslišanji seveda nihče ni prevzel krivde. Vsi po vrsti so se izgovarjali na druge, tisti, katerih napake smo morali pokrivati z milijardnimi dokapitalizacijami, še danes trdijo, da so delali dobro.

Tako k odgovornosti nihče ne bo poklical bivšega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, ki je ves čas svojega mandata trdil, da so banke v dobri kondiciji. Kot je dejal, je svoje naloge opravljal neodvisno, strokovno, učinkovito in v skladu z zakonodajo in predpisi. Dodal je še, da je nasledniku prepustili bančni sistem v boljšem stanju, kot ga je prevzel.

»Svojemu nasledniku bom prepustili bančni sistem v boljšem stanju, kot sem ga prevzel.« Marko Kranjec ob odhodu z mesta guvernerja Banke Slovenije

Podobne besede smo slišali iz ust Marjana Kramarja, predsednika uprave NLB, pod čigar vodstvom je bilo odobrenih največ slabih kreditov. Ob odhodu iz NLB je Kramar zagotovil, da jo zapušča kapitalsko veliko močnejšo in stabilnejšo, kot je bila pred njegovim prihodom, in ob tem vzel še milijon evrov odpravnine. Pozneje je komisiji dejal, da s posojili za menedžerske odkupe slovenskih podjetij »tako in tako ni nič narobe«.

Matjaž Kovačič se je moral od vodenja NKBM posloviti leta 2011. Po tem bi moral prevzeti vodenje Gorenja v Srbiji, a ker se je zaradi spornih poslov NKBM znašel sredi kriminalistične preiskave, so mu pogodbo nemudoma odpovedali. Ne da bi na delovnem mestu preživel en sam dan, mu je moralo Gorenje izplačati 60.000 evrov odškodnine. Leta 2012 so ga kriminalisti za nekaj ur sicer priprli, ko so preiskovali preprodajo zemljišč na Hrvaškem, zaradi katere je NKBM izgubila več milijonov evrov, a do danes je ta zgodba brez epiloga.