Vlada Mira Cerarja je najprej razburila sindikate. Napovedala je strogo varčevanje, nižanje plač in po potrebi celo odpuščanje. Izrečenih je bilo veliko ostrih besed in nekaj groženj s stavkami – nič takega, česar ne bi bili od sindikatov vajeni že od prej. A še preden so se pogajanja dobro začela, je vlada blagohotno popustila skorajda pri vsem, kar so sindikati zahtevali, in načrtovane prihranke iz tega naslova krepko zmanjšala. Nato je na vrsto za razburjenje prišlo gospodarstvo. Bilo je namreč jasno. Če ne bo dal javni sektor, bo manjkajoči denar moralo zagotoviti gospodarstvo. In res. Vlada je napovedala trošarino na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah ter povečanje okoljskih dajatev za podjetja. Gospodarstveniki so jezni zapustili pogajanja Ekonomsko-socialnega sveta. Miro Cerar jim je, malce nespretno, sporočil, da bodo tudi oni morali prispevati k reševanju nastale finančne situacije. Vlada tako za leto 2015 načrtuje ukinitev oprostitve dajatve za izpuste toplogrednih plinov, energetsko intenzivnim podjetjem pa grozijo tudi višji prispevki za učinkovito rabo energije in za obnovljive vire energije. Na ta način naj bi se v proračun nateklo okoli 30 milijonov evrov letno. To naj bi zelo prizadelo energetsko intenzivna podjetja. Na GZS so izračunali, da bi uvedba dodatnih okoljskih taks lahko ogrozila kar 22.519 delovnih mest, podjetja pa bi obremenili z dodatnimi 9 milijoni evrov taks na mesec.
Vlada ne misli resno
A očitno vlada tako kot pri sindikatih tudi pri gospodarstvu ne misli čisto resno. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je namreč včeraj po koncu točke ESS o negativnih posledicah novih obremenitev gospodarstva poudaril, da je vlada v pomembni meri prisluhnila gospodarstvu. Kot je spomnil, je z dnevnega reda že umaknila predvideno posebno trošarino na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah, zdaj pa bo razmislila tudi o načrtovanih okoljskih dajatvah. O tem bo razpravljala v ponedeljek. »Verjamem, da bomo do ponedeljka našli rešitev in v drastični meri omilili predlog dajatev za energetsko intenzivna podjetja,« je dejal. Tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je dejal, da bo vlada mnenja gospodarstva upoštevala pri dokončnem usklajevanju rebalansa državnega proračuna za leto 2015. »Minister za finance Dušan Mramor je obljubil, da bodo predloge glede t. i. CO2-taks in oprostitvene sheme, ki jih spremljajo, še enkrat pogledali,« je ob robu seje ESS dejal Dragonja.
Protestirali bodo
A kljub pomirjujočim izjavam v Gospodarski zbornici Slovenije in Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam za zdaj vztrajajo pri protestnem shodu, napovedanem za torek. Kot je opozoril predsednik GZS Samo Hribar Milič, še ne vedo, kaj bo imela vlada v ponedeljek na mizi. V vsakem primeru pa dodatno obremenjevanje posameznih podjetij ali panog po njegovih besedah vodi v poglabljanje krize. »Mi smo pred 54 dnevi prvič pisali predsedniku vlade in ministru za finance, da sprejmeta predstavnike prizadetih panog, pa do danes tega sestanka, na katerem bi slišali naše argumente, še ni bilo,« je bil kritičen Hribar Milič.
Če vlada tokrat popusti še gospodarstvu, je seveda na mestu vprašanje, kje bodo vzeli denar za rebalans proračuna za leto 2015. Če na podlagi obetajočih ekonomskih rezultatov zadnjega leta vlada računa, da se bo v proračun steklo več denarja, se lahko hitro opeče, saj strokovnjaki vsi po vrsti opozarjajo, da gre zgolj za trenutno boljše stanje in da smo še daleč od stabilne rasti.
Vlada je popustila tako sindikatom kot gospodarstvu. Kje bo torej vzela?
