Slovenija

Cerarju odklenkalo, prihaja tehnična vlada

Simon Rosc, Črt Kaker
8. 12. 2014, 06.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Kazalec na merilcu hitrosti bi se pri premierju Cerarju komaj kaj dvignil, medtem ko bi na drugi stani števec spodrsljajev in blamaž skakal v rdeče številke. Levica je zato že zdavnaj obupala nad uspešnostjo zdajšnje vlade in Cerarju prilepila nalepko »nesposoben«. A pripravlja se plan B, s katerim bodo zamenjali Cerarja. Tako da pozor, prihaja tehnična vlada!

STA, Mediaspeed

Premier Miro Cerar je z vlado na oblasti že sto dni. Ta okrogla obletnica je minila pred nekaj dnevi, a v koalicijskih vrstah ni bila zaznamovana z bogve kakšnim slavjem, saj je vlada na svoje delo vse prej kot ponosna. Le nekaj posameznih ministrov se lahko pohvali z uspehom ali dvema, žal pa, če jih primerjamo s stanjem na bančnem računu, pri delu vlade vladajo rdeče številke. Skratka, stanje, ki je primerljivo tudi s stanjem državnega proračuna.

Ustanovitev Act tanka naj bi bila prva stopnica do Voljčevega prevzema oblasti.

Miro Cerar je že takoj po zmagi na volitvah začel s počasnim polžeplazenjem, čeprav je država potrebovala hitre ukrepe in so to od njega pričakovali tudi volivci. Več kot dva meseca je potreboval le za to, da je sestavil vlado, ki je prisegla 18. septembra letos.

STA
Marka Voljča se je pred časom omenjalo tudi kot potencialnega mandatar nove tehnične vlade.

Kritiziranje dela Mira Cerarja so je začelo kmalu po zmagi na volitvah. Premier je imel takrat nesrečo, da je bil v Bruselj že poslan seznam kandidatov za evropskega komisarja, na njem pa je bila kot glavna kandidatka napisana nekdanja premierka Alenka Bratušek, česar premier ni želel spreminjati. In točno tukaj si je nakopal svoje prve negativne ocene, ki so jih po fiasku Bratuškove v evropski prestolnici kritiki še stopnjevali. Sledil je sicer dokaj uspešen izbor njene zamenjave, a tudi tokrat Cerarju ni uspelo, ne da bi vsaj nekoliko dvignil prah. Naši novi komisarki Violeti Bulc so očitali šamanizem, z njo pa je sam še okrepil že prej glasne govorice o nekakšnem premierju iz ozadja, nekdanjem predsedniku Zaresa Gregorju Golobiču. A ne smemo pozabiti, da imenovanje Bulčeve preiskuje tudi KPK. Tam so se zapičili v domnevno sporne okoliščine, zaradi česar želijo razjasniti sum nasprotja interesov, sum korupcije in sum ravnanja v nasprotju z integriteto. Sporno naj bi bilo tudi glasovanje predsednika vlade, saj naj bi bila Cerar in Bulčeva družinska prijatelja.

127 milijonov evrov je vlada želela privarčevati na račun javnega sektorja.

20 milijonov evrov je vlada uspela izpogajati pri sindikatih javnega sektorja.

100 milijonov evrov ima vlada namen iztržiti od gospodarstva.

24,8 milijarde evrov znaša celoten slovenski dolg.

Še preden se je dokončno odvila tragikomična bruseljska saga, je v Cerarjevih vrstah završal prvi škandal – lažni magisterij državnega sekretarja Jureta Lebna. Slednji je trdil, da je magister znanosti. S tem je tudi dobil službo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, kjer je bila zahtevana prav ta izobrazba. Leben se je po izbruhu afere izgovarjal, da ni vedel, da njegova izobrazba ni enaka zahtevani. Krivdo za blamažo pa je naprtil Googlovemu spletnemu prevajalniku, kjer naj bi mu njegovo izobrazbo »master of science« prevedlo kot magister znanosti. Na račun lažnega magisterija je na okoljskem ministrstvu prejemal tudi nekoliko višjo plačo, ki jo je sicer moral vrniti, zaradi blamaže, k jo je s tem naprtil tako sebi kakor tudi premierju, pa je moral z mesta državnega sekretarja nemudoma odstopiti. Je pa ta afera morebiti pustila pečat še na enem izmed vidnih članov Cerarjeve delegacije, Bojanu Dobovšku, čeprav to ni bilo nikoli povsem razčiščeno. Slednji je bil sprva eden od Cerarjevih kandidatov za notranjega ministra, nato pa je skoraj istočasno kot Leben izstopil iz Cerarjeve stranke, s pojasnilom, da ni mogel uveljavljati svojih načel, s katerimi je vstopil v politiko.

Mediaspeed

Na vprašanje novinarjev, kaj točno s tem misli, pa je odgovoril: »Za tista, za katera veste, da sem se zavzemal. Za odpravljanje vpliva neformalnih mrež, kriminalitete, korupcije in ostalega.« Slednje so mnogi razlagali tudi kot dejstvo, da se je stranka odpovedala vrednotam, za katere so se sprva zavzemali. Navsezadnje je Dobovšek tudi zavrnil mesto ministra zaradi ministrske ekipe same, z besedami: »Ko boste videl ministrsko ekipo, vam bo vse jasno.«

Že vrabci na vejah pa čivkajo tudi o kadrovskih težavah, ki jih imajo znotraj SMC. Spomnimo se samo iskanja gospodarskega ministra, ki bi ga sicer v razmerah, v kakršnih smo, krvavo potrebovali, pa ga dolgo časa nismo imeli. Tik pred zdajci je zamenjal prvega kandidata za ministra Ervina Pfeiferja zaradi domnevnih spornih poslov v času, ko je bil zaposlen v NLB. Pfeiferja je zamenjal Petrovič, ki so mu le mesec dni po prevzemu mandata naložili odgovornost za sporne posle pri prodaji pisarniškega materiala javni upravi, zaradi česar je tudi odstopil. Cerar je nato za ministra predlagal Gojka Koprivca, ki pa je zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja odstopil, še preden je sploh stopil pred poslance. V četrto je sledil kandidat Zdravko Počivalšek; pri njem za zdaj kaže dobro in je prejšnji teden tudi uradno prevzel ministrske posle. Istočasno s Koprivčevimi zdravstvenimi težavami pa so nastopile tudi težave v Sovi, kjer je prej kot v mesecu dni po premierjevem imenovanju z direktorskega stolčka vstal in odkorakal Adrej Oček.

Vlada Mira Cerarja pa je nazadnje pokleknila še pred sindikati javnega sektorja. Pogajanja so pretekli teden zaključili z minimalnim izplenom. Namesto 127 milijonov evrov iz prvotno načrtovanega varčevanja so izpogajali le 20 milijonov, čemur pa je sledila še Cerarjeva izjava, da naj nekaj prispeva še gospodarstvo. To pa je še en dokaz, da premier očitno živi v oblakih in se ne zaveda, da je prav gospodarstvo tisto, ki je plačalo največji delež krize in skupaj z ostalimi davkoplačevalci financira celoten javni sektor, saj denar zanj ne pade kar z neba. Prav zaradi slednjega tudi iz gospodarstva že prihajajo prve grožnje s protesti. 

Mediaspeed
Tožilstvo je Žigi Turku in Borutu Rončeviču očitalo zlorabo uradnega položaja, za kar je zagrožena kazen do enega leta zapora.

Kot kažejo zadnji dogodki, je levica nad Cerarjem že obupala. V zadnjih tednih so namreč vse glasnejše govorice, da nekdanji bančnik in večkrat nesojeni predsednik vlade Marko Voljč že pripravlja ekipo, ki bi lahko v prihodnjih mesecih zamenjala Cerarjevo vlado in oblikovala tako imenovano tehnično vlado, o čemer je bilo pred leti v Sloveniji prelitega že veliko črnila.

Tako ne preseneča, da Marko Voljč, ki naj bi bil po poročanju nekaterih medijev zelo blizu nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu, ustanavlja svoje civilno telo Act tank po vzoru znanih »think tankov«, kot jih poznajo v tujini. Kaj pravzaprav je think thank? Splošna definicija jih opredeljuje kot institucije strokovnjakov, ki ponujajo razne raziskave, analize in svetovanja. V tujini veljajo kot eden izmed pomembnejših političnih odločevalcev, v ZDA in Kanadi na primer vlada za mnenje večkrat povpraša razne think thanke, ne pa svojih raziskovalnih teles parlamenta.

Voljč je glede na skrbno varovane dokumente, ki so pricurljali v javnost, v svoj Act tank povabil 30 vplivnežev, med katerimi je veliko znanih, tudi razvpitih imen. Po abecednem vrstnem redu naj bi bili na prvo srečanje Act tanka vabljeni: Dragan Barbutovski, Marjan Batagelj, Zvonko Bergant, Franjo Bobinac, Sandi Češko, Barbara Hieng Samobor, Drago Jančar, Roman Jerala, Romana Jordan, Sabina Kajnč Lange, Erik Kerševan, Alenka Kranjc Žnidaršič, Aleksandra Kornhauser, Maja Makove Brenčič, Mojmir Mrak, Anita Ogulin, Neda Pagon, Janez Potočnik, Danica Purg, Jožica Rejec, Nada Rotovnik Kozjek, Tanja Skaza, Rok Svetlič, Zlatko Šabič, Boštjan Tadel, Verica Trstenjak, Žiga Turk, Ksenija Horvat Vidmar, Ajša Vodnik in Nina Zidar Klemenčič.

Kot je moč videti, gre za mešano druščino vidnih pripadnikov levice in desnice, ni pa zaslediti nobenega pravega liberalca, kakršen je na primer nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Tako so med vabljeni nekdanji superminister v Janševi vladi Žiga Turk, pa nekdanja evropska poslanka SDS Romana Jordan, profesor na fakulteti za družbene vede Zlatko Šabič, ki naj bi bil blizu vseprisotnemu Gregorju Golobiču, letošnja femme fatale, ambiciozna Tanja Skaza, in Marjan Batagelj, človek, ki je prerodil Postojnsko jamo. Med razvpite povabljence pa mnogi uvrščajo predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca in enega izmed najbogatejših Slovencev Sandija Češka. Zaslediti je tudi veliko povsem novih imen, ki jim bo to, kot kaže, prvi stik s politiko. V to skupino spadata zdravnica Nada Rotovnik Kozjek in predsednica Mestnega gledališča Ljubljanskega Barbara Hieng Samobor.

Poleg Voljča sta ustanovitelja Act tanka še Žiga Vavpotič, soustanovitelj zavoda Ypsilon in pobudnik projekta Simbioza, ter Lenart Škof, predsednik Akademije za demokracijo. Kot je v vabilu zapisala prej omenjena trojica, je namen Act tanka postati pomemben deležnik pri razvoji Slovenije, to pa bi lahko kazalo na njihove velike ambicije. Ustanovite Act tanka naj bi bila namreč prva stopnica do Voljčevega prevzema oblasti.