Tako kot drugod je bila tudi na Črnovrški planoti ta tradicija izjemno živa, in da ne bo šla v pozabo, gre zahvala domačinkama Davorini Čebular in Aniti Mikuž, ki sta želeli obuditi celoten postopek – od setve lanu do tkanja platna. Pomoč sta poiskali pri Črnovrščanki Ivani Mikuž in preteklost je oživela ob posevku lanu.
Pobudnice so se z akcijo priključile vseslovenskemu projektu Dediščina gre v šole, ki ga v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije na Idrijskem izvaja Geopark Idrija. Na sobotni predstavitvi pri laneni jami pa sta imela glavno besedo Anica Rupnik iz Zadloga in Tone Čuk iz Črnega Vrha.
Z živo pripovedjo in prikazom sta zbrane popeljala v čase, ko je bila predelava lanu del nujnih opravil na kmetijah in sta se je morala naučiti tudi onadva. »Lan smo vedno sejali na svetega Florjana, 4. maja. Sejati se mora zelo na gosto, pod enim palcem morajo biti štiri semena. Ko je bil zrel, smo ga populili in ga razgrnili po bregu. Tako smo ga pustili 'goditi' tri tedne. Ko ga je trava prerasla, smo ga z grabljami privzdignili, nato pa pobrali in zvezali v snope,« je pripovedovala Anica in dodala, da je temu sledilo sušenje v laneni jami.
Gre za zidane objekte, ki so bili včasih stalnica slovenskih kmetij. Organizatorji so eno takšnih lanenih jam našli v Idrijskem Logu, na Čukovi domačiji, ter jo skupaj z gospodarjem Stanetom Tomincem in njegovo družino očistili in obnovili. Kurjenje pred posebnim kanalom pod laneno jamo in sušenje lanu je bila moška domena in v soboto je ta opravila prikazal Tone Čuk, s suhim lanom pa so se spopadle terice.
Da je šlo za težko fizično delo, so se lahko prepričali tudi obiskovalci, ki jim je Anica prepustila tako imenovano trlico, leseno pripravo za trenje lanu. Tako obdelana vlakna so čakala na nadaljnjo obdelavo. In vse postopke slednje bodo prikazali v nedeljo, 19. oktobra, ko se bo, tako kot včasih, spet zbralo več teric.
