Hmeljarji so najprej začeli obirati savinjski golding, nato pa še auroro in celeio. Letošnje deževno vreme je sicer povzročilo večje širjenje različnih bolezni in škodljivcev v hmeljiščih, tako da so imeli hmeljarji več dela in stroškov pri zaščiti rastlin.
Prejšnji teden sta veter in močan dež v Drešinji vasi pri Petrovčah na območju žalske občine podrla 13 hektarov žičnic s hmeljem. Strokovne službe so lastnikom teh žičnic svetovale, da hmelj oberejo kar na tleh.
V Sloveniji hmelj prideluje 136 hmeljarjev na skupno 1785 hektarjih površin. Od tega je 1296 hektarjev aktivnih nasadov hmelja, 489 hektarjev pa je v premeni. Hmeljarske kmetije v povprečju obdelujejo 13,12 hektarja hmeljišč na kmetijo.
Po oceni Friškovčeve se hmeljske površine zadnji dve leti ne zmanjšujejo več oziroma se zaradi spremenjenih tržnih razmer celo povečujejo.
Začetki hmeljarstva v Sloveniji po podatkih Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije segajo v 12. stoletje. Z intenzivnejšim in načrtnejšim gojenjem hmelja pa se je pričelo leta 1876, ko so aklimatizirali angleški faggle in začeli pridelovati še sedaj znano sorto savinjski golding.
