Primarna potreba mladih je po njenem prepričanju potreba po odnosu, ob tem pa zaradi nizke samozavesti in samopodobe potrebujejo alkohol, da se sprostijo. "Pri tem, ali bo mladostnik na zabavi posegal po alkoholu ali ne, je zelo pomemben zgled staršev," meni Grilčeva. Če starši ob vsaki zabavi ali podobnih priložnostih pijejo, mladi povezujejo druženje z alkoholom in se tako tega vzorca tudi navadijo.
Grilčeva pravi, da je vzpostavljanje odnosov med mladimi odvisno predvsem od tega, kakšen odnos imajo s svojimi starši in kakšno je zaupanje med njimi. Zato je pomembno, da so starši v stiku s svojimi otroci, saj bodo tako vedeli, kaj se z njimi dogaja ter bodo tako bolj suvereno postavljali meje. Mladostnik se namreč z mejami počuti varno, kljub temu, da se temu upira.
"Pri tem, ali bo mladostnik na zabavi posegal po alkoholu ali ne, je zelo pomemben zgled staršev,"
Poleg tega imajo mladostniki manjšo sposobnost predvidevanja tveganja, saj še nimajo občutka za to, kaj je res nevarno. Zato potrebujejo odraslo osebo, da jim jasno pove, kakšne posledice povzroča pitje alkohola, je še poudarila Grilčeva.
Na letošnji prireditvi Ritem mladosti, ki je velik enodnevni glasbeno-kreativni festival v Ljubljani, so aktivisti Mladinskega združenja Brez izgovora izvedli raziskavo med mladimi obiskovalci. Z njo so skušali ugotoviti povprečno starost in delež mladoletnih obiskovalcev in te podatke povezati s količino popitega alkohola, je povedala predstavnica združenja Daša Kokole.
Analiza rezultatov je pokazala, da so bili udeleženci prireditve stari med 17 in 18 let ter da je 90 odstotkov obiskovalcev pilo alkoholne pijače, in sicer na prireditvi oziroma še posebej pred vstopom na sam prireditveni prostor. Okrog 3. ure zjutraj je tretjina tistih, ki so pili, spila toliko alkohola, da je to početje bilo že tvegano, je poudarila Kokoletova. Zaskrbljujoče je po njenih besedah to, da več kot 60 odstotkov staršev teh mladoletnikov vedo, da otroci pijejo, ni jim pa znana količina popitega alkohola.
Ena od pomembnih ugotovitev raziskave je ta, da je mladim alkohol absolutno prelahko dostopen, zlasti mladoletnim, ki do njega po zakonu sploh ne bi smeli priti. Najstniki v Sloveniji alkohol največkrat dobijo doma oziroma jim ga ponudijo starši, v precejšnjem deležu pa so mladostniki sami povedali, da alkohol brez težav kupijo tudi v trgovinah in gostinskih lokalih.
Na splošno starši opravičujejo tvegano obnašanje svojih otrok s stereotipnimi argumenti, da je tveganje del odraščanja, in da to počne večina mladih, pravi Kokoletova. Kot je dodala, je preveč toleranten odnos družbe do pitja alkohola možno spremeniti le s celovito strategijo na področju alkohola, kar pa je seveda dolgotrajen proces, v katerega politika trenutno še ni pripravljena vstopiti.
Inštitut za raziskave in razvoj Utrip kot tudi mladinsko združenje Brez izgovora pripravljata v sklopu projekta Preventivna platforma in evropskega projekta Triangle predloge ukrepov, ki vsebujejo zlasti spremembo zakona o javnih zbiranjih. Sanela Talić z inštituta Utrip je med predlogi ukrepov izpostavila, da bi morali prireditelji zabav označiti polnoletne osebe. To bi prodajalcem alkoholnih pijač olajšalo prepoznavo mladoletnikov.
Pri množičnih prireditvah bi po njenem morali prireditelji zagotoviti več vhodov in redarjev, da bi se izognili preveliki gneči na vhodih in nepreglednemu spuščanju na prizorišče. Poleg tega predlagajo tudi strožje in doslednejše izvajanje ukrepov prepovedi prodaje alkohola mladoletnim na ekspresnih blagajnah v večjih prodajalnah in bencinskih črpalkah, kjer si mladi zelo pogosto priskrbijo alkohol, preden odidejo na prireditev ali v nočni lokal.
Med najpomembnejšimi predlogi je, kot pravi Talićeva, predlog prepovedi posedovanja in pitja alkoholnih pijač pri mlajših od 18 let. Vzporedno bi bilo po njenem mnenju treba spremeniti določilo zakona, tako da bi imeli policisti tudi več pristojnosti za odvzem ali zaseg alkoholnih pijač mladoletnim ali opitim osebam, dodaja.
