Šest let zapora

Derviš gre v zapor, ker je z nožem zabodel Tomislava

rm
2. 4. 2017, 13.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Derviš Mešinović, obtožen poskusa uboja in groženj, obsojen na enotno kazen šest let in štiri mesece zapora. Njegov brat Šerif, ki mu je delal družbo na zatožni klopi, je krivdo za nasilništvo in povzročitev lahke telesne poškodbe priznal že marca lani.

STA
Derviš Mešinović je od dogodka v priporu, tam pa ostaja do nastopa kazni.

Incident se je zgodil 8. novembra predlani okrog 20. ure v ljubljanskem Štepanjskem naselju, na Bilečanski ulici, pred vhodom v blok oškodovanca Tomislava R. in njegove zunajzakonske partnerice Tatjane M., bivše žene obtoženega Derviša Mešinovića.

Tožilstvu je uspelo dokazati, da je kritičnega večera Derviš klical »aufbiks« in Tomislava z nožem na preklop, rezila dolžine 10 centimetrov, najmanj dvakrat zabodel v predel trebuha in hrbet, medtem ko mu je verbalno »jebal mamicu«. Oškodovancu je uspelo pobegniti na bližnji bencinski servis, od koder so poklicali na pomoč, življenje pa mu je rešila hitra zdravniška intervencija, zato je ostalo le pri poskusu uboja.

Vse bi postrelil s kalašnikovko

Dervišu pa so na prvi stopnji dokazali tudi očitek kaznivega dejanja grožnje – svoji bivši partnerici je po telefonu grozil, »da jih bo vse postrelil s kalašnikovko«. Za poskus uboja mu je senat ljubljanskega okrožnega sodišča prisodil šest let, za grožnje pet mesecev, nato pa so mu določili enotno kazen šest let in pet mesecev zapora. Če bo sodba prestala rešeto višjega sodišča, bo Derviš moral poravnati še stroške kazenskega postopka, plačati 1000 evrov sodne takse in nagrade svojega zagovornika, odvetnika Andreja Brečka, ter pooblaščenca oškodovancev, odvetnika Tadeja Kovačiča. Do nastopa kazni so mu tudi podaljšali pripor.

Ob prihodu v kader je začel napad

Kot je v ustni obrazložitvi med drugim poudarila predsedujoča Polona Herman, so napad posnele varnostne kamere v bloku, s posnetkov pa je razvidno, da je Derviš »takoj ob prihodu v kader začel napad na oškodovanca«. Obtoženi ima na posnetkih vseskozi napadalno držo, medtem ko se oškodovanec brani. V prid pa Dervišu ni šlo niti dejstvo, da je njegov brat Šerif krivdo priznal že na predobravnavnem naroku, ko je ves skesan in s solznimi očmi priznal, da je Tomislava, ko je bežal pred Dervišem, večkrat brcnil. Obtožnica ga je bremenila nasilništva in povzročitve lahke telesne poškodbe, za kar je bil na podlagi dogovora s tožilstvom obsojen na pogojno zaporno kazen enega leta s preizkusno dobo treh let.

Incident je zanetil »pozabljeni« telefon

Derviš, ki prihaja iz Bosne, in Ukrajinka Tatjana sta se razšla že pred leti, še vedno pa skupaj skrbita za devetletno punčko, zato konflikti med njima tudi po razvezi niso (bili) redki. Kritičnega dne se je deklica okoli 19. ure vrnila od očeta, skupaj z njegovim prenosnim telefonom, saj ga je Derviš po oceni sodišča priročno »pozabil« v njenem žepu, da je imel potem razlog za obisk oziroma krvavi obračun, v katerega ga je gnala gola jeza. Obtoženi, ki se je že na prejšnjih obravnavah izkazal z nekoliko nevrotičnim karakterjem, je obrazložitev sodbe komentiral z vzkliki: »To ni res!« in »Bravo, sodnica!«. Na neki točki pa je nenadoma vstal in v spremstvu pravosodnih policistov zapustil sodno dvorano.

Na kraju zločina je bil njegov duh

Derviš je sicer v svojem precej zmedenem zagovoru dejal, da je nož zgrabil v samoobrambi, v strahu za lastno življenje, saj so mu prijatelji povedali, da je novi partner njegove bivše žene mojster borilnih veščin, kar je Tomislav zanikal. Tatjana naj bi mu s Tomislavom sicer večkrat grozila. Pred vrnitvijo hčerke naj bi mu po telefonu dejala, da ga bo, če ne vrne tudi hčerkinega potnega lista, ki ga je po besedah oškodovancev vzel za talca, Tomislav našel v petnajstih minutah, tudi če se skriva kjerkoli v Ljubljani. Potem pa si je premislil in dejal, da kritičnega dne sploh ni bil na kraju kaznivega dejanja, da je bil tam njegov duh ...