Alergije na hrano

Zbogom mleko, sladkor in izpuščaji

Biba Jamnik Vidic/Zarja
2. 4. 2017, 12.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Alergije so posledica okolja, v katerem živimo.

revija Zarja

S Teo Prezelj, avtorico knjige Stezice do zdravja, v kateri je poleg sto strani avtorskih receptov zbrala tudi veliko nasvetov, kako živeti z otrokom, ki ga pesti huda alergija na hrano, smo se pogovarjali o tem, zakaj je danes toliko alergij na hrano, predvsem pa, s čim nadomestiti tista živila, ki nam povzročajo težave.

V knjigi ste opisali, zakaj je v današnjem času vse več alergij na hrano. V čem je glavni razlog?

Po eni strani obilica strupov, ki jih je v hrani vse več, od herbicidov, pesticidov, aditivov, težkih kovin do okoljskih strupov in glifosata. Za organizem, ki mora vse te strupe predelati, je to dokaj hud stres. Po drugi strani pa je v današnji hrani vse manj koristnih bakterij. Hrana pa tudi naše življenje nasploh sta postala zelo sterilna. Uživamo premalo žive hrane. In ko strupi uničijo še tiste koristne bakterije, ki jih še imamo v črevesju, se nam podre imunski sistem.

Kako to odpraviti?

Ljudje naj nehajo uporabljati agresivna čistila in se umivati z antibakterijskimi mili. Otroci naj bodo čim več v naravi in naj jih starši ne odvračajo od vsake umazanije. Otroke je treba zaščititi pred strupi, ne pa pred bakterijami. Čisto nič ni narobe, celo koristno je, če otrok v usta kdaj zanese malo zemlje.

Ko je alergija že diagnosticirana, je treba spremeniti način prehranjevanja. Kako se tega lotiti?

Treba je začeti počasi, da se navadimo na nove okuse. Če je na hrano alergičen otrok, bo najlažje, če prehranjevanje spremeni vsa družina. Kar je slabo za alergika, je običajno slabo tudi za zdrave. Ljudje so najpogosteje alergični na mleko, jajca, pšenico in arašide. Vse naenkrat izločiti iz prehrane je težko. Zato je treba počasi omejevati in zamenjevati sporno hrano z našega jedilnika. Kravje mleko denimo počasi redčite z malo mleka, narejenega iz oreščkov.

Obstaja kakšno živalsko mleko, ki lahko nadomesti kravje?

Ovčje ima za razliko od kozjega zelo neizrazit okus, a se ga zelo težko dobi.

Kako pa naredimo mleko iz oreščkov?

Postopek je sila preprost: oreščke zvečer namočite v dvojni količini vode. Zjutraj vodo odlijte, oreščke pa sperite pod tekočo vodo. V sekljalnik vlijte novo vodo in dodajte oreščke, jih zmeljite in precedite. Za 100 g oreškov potrebujemo približno 1 liter vode, lahko tudi manj, odvisno od tega, kako gosto mleko želimo narediti. Jaz pogosto v sekljalnik vržem še pest svežih indijskih oreščkov, ki mleko po okusu približajo kravjemu. Tako mleko lahko v hladilniku hranite nekaj dni.

Kako pa naredimo riževo mleko?

Riž skuhamo v vodi, če ni oluščen, ga moramo najprej še namočiti. Ko je skuhan, ga pretlačimo in precedimo. Je pa doma narejeno riževo mleko manj sladko kot kupljeno. Ne vem, zakaj.

Včasih so ljudje sir iz mleka zamenjevali s tofujem iz soje.

Sama tofuja ne priporočam. Soje se je namreč treba izogibati. Ne bo pa nič narobe, če boste kdaj pojedli kakšen kos tofuja ali popili sojino mleko.

S čim lahko nadomestimo kokošja jajca?

Z mletim lanenim semenom, tudi banane dobro delujejo kot vezivo, zelo dobro se obnese še voda, v kateri smo kuhali čičeriko. To vodo se celo da stepsti v sneg.

Torej če bi hoteli speči palačinke, bi lahko namesto jajc uporabili mleto laneno seme?

Če niste alergični na gluten, potem jajc v masi sploh ne potrebujete. Jaz jih pečem samo iz pirine moke, ki ji dodam malo soli in vodo z mehurčki. Maso pustim čez noč, da nabrekne, in spečem palačinke. Dobre so, nihče ne opazi, da v palačinkah ni jajc in mleka.

S čim pa nadomestimo pšenično moko?

Pšenica sama po sebi ni problematična, težava je nastala zaradi načina pridelave. Današnja pšenica namreč vsebuje veliko glifosata. Domnevam, da alergije izvirajo predvsem iz tega. Zato bi bilo dobro, da bi, preden dokončno izločite pšenico iz svoje prehrane, najprej poskusili z ekološko pridelano. Če težave ne bodo minile, jo zamenjajte s pirino. Tudi pri piri je treba zelo paziti, kje jo kupimo, saj jo pogosto mešajo s pšenično moko. Tudi kamutova moka je zelo dobra, vendar je precej draga. Obstajajo še brezglutenske moke, ki pa jih ne priporočam.

Zakaj ne?

Pogosto so polne dodatkov, vsebujejo tudi koruzo, za katero se ne ve, od kod je prišla in kako je bila pridelana. Ljudem svetujem, naj raje sami pečejo kruh in druge dobrote iz žit, ki ne vsebujejo glutena.

Nisva se še dotaknili sladkorja, največje tegobe današnjega časa. S čim ga lahko nadomestimo?

Ker ima večina ljudi v črevesju premalo koristnih bakterij, bi bilo dobro sladkor povsem izločiti iz prehrane, tudi nadomestke, kot sta javorjev sirup in med. Sama potrebi po sladkem zadostim s suhim sadjem.

Kako pa otroke prepričati, da bodo jedli nesladkano hrano?

Začnemo z medom in javorjevim sirupom, ki ju počasi omejujemo. Pri nas se je najbolje obneslo to, da smo z otroki sedli za mizo in se pogovorili o tem, da je sladkor škodljiv in da ga zato ne bomo več jedli. Otroci niso neumni, hitro razumejo, za kaj gre. Prvi pogoj, da bo uspelo, pa je, da se najprej starši trdno odločijo, da bodo to izpeljali do konca.

S koliko starim otrokom lahko začnemo tak pogovor?

Od pet, šest let naprej.

Kako ste ravnali v položajih, ko so se drugi otroci sladkali, vaši pa ne?

Dogovorili smo se, da si lahko izberejo en dan v tednu, ko bodo lahko jedli sladkarije brez omejitev. Bolje je, da otrok naenkrat poje preveč sladkorja, kot da ga uživa vsak dan.

Kako se je obnesel ta sladki dan?

V začetku jim je bilo všeč, potem pa se je zgodilo, da jim je bilo slabo. Tako so same ugotovile, da jim sladkor škoduje. Veliko se tudi pogovarjamo o tem, da so njihovi sošolci, ki uživajo preveč sladkorja, zelo pogosto bolni.

In kako otroke navaditi na zelenjavo?

Mi smo začeli z zelenjavno-sadnimi solatami. Dekleta so si sama sestavila krožnike in skombinirala zelenjavo in sadje, ki sta jim všeč.

Obstajajo zdravi prigrizki?

Seveda. Dekleta si zelo rada naredijo čips iz krompirja, ki ga spečemo v pečici, ali pa pokovko, ki jo pripravimo na kokosovi maščobi. Tudi popečena čičerka je čudovita za grizljanje. Čim več hrane skušamo pripraviti sami. Tudi če ni vse bio-eko, je še vedno dobro, ker natančno vemo, katere sestavine smo uporabili, pa še družimo in zabavamo se ob tem. Ko v hrano daš svojo energijo in ljubezen, je ta po okusu boljša od kupljene.