Strmoglavljenje letala

Javili težave, klicali na pomoč, sledila je tišina

T.L./STA
14. 7. 2016, 14.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Na krovu strmoglavljenega letala pri Ajdovščini so umrli štirje ljudje.

Gasilska enota Slovenj Gradec
Del strmoglavljenega letala.

V nesreči letala, ki je strmoglavilo na območju Predmeje nad Ajdovščino,so po podatkih novogoriške policijske uprave umrli štirje ljudjeLetalo ameriške registracije je bilo na poti iz Benetk proti Leipzigu, pred strmoglavljenjem pa je pilot kontroli zračnega prometa javil težave z zaledenitvijo. 

Kot so pojasnili na Kontroli zračnega prometa Slovenije, je pilot letala javil težave z zaledenitvijo (t. i. icing). Do tega pride, ko letalo prileti na tako hladno področje, da zaradi zaledenitve ni nobene vidljivosti, zaradi nabiranja ledu na krilih pa letalo izgubi aerodinamičnost.

Potem ko je pilot javil težave z zaledenitvijo, so v kontroli zračnega prometa prejeli le še klic na pomoč (Mayday), nato pa je letalo izginilo z radarjev, so še pojasnili.

Enomotorno šestsedežno letalo Piper 32 je sicer ameriške registracije, bilo pa je poti iz Benetk proti Leipzigu, kar so potrdili tako na Policijski upravi Nova Gorica kot kontroli zračnega prometa. Letalo je strmoglavilo in zagorelo na območju Predmeje nad Ajdovščino, na kraju pa so reševalne službe in gasilci.

Neprimerno za letenje v nizkih temperaturah

Letalo, kot je danes strmoglavilo pri Ajdovščino, je enomotorno propelersko športno letalo, registrirano za šest oseb. Leti lahko do višine 5000 metrov, ni pa primerno za letenje pri nizkih temperaturah, kot so danes nad Slovenijo, je pojasnil Miha Repovž z Letalske zveze Slovenije.

Današnje temperature nad Slovenijo so nizke in na letalih, kot je strmoglavljeno letalo pri Ajdovščini in v katerem so po zadnjih podatkih umrle štiri osebe, lahko pri temperaturah okoli nič stopinj Celzija pride do zaledenitve, je pojasnil Repovž. Taka letala namreč nimajo oz. imajo slab sistem proti zaledenitvam.

Če tako letalo torej pride v območje zaledenitve, se začne na površini kril tvoriti led, krilo se debeli. Led se lahko začne nabirati tudi na propelerju ali horizontalnem stabilizatorju. Vse to pa povzroči zlom vzgona, kar pomeni, da letalo preneha leteti in pade. Razlog bi po oceni Repovža, sicer predsednika varnostne komisije pri Letalski zvezi Slovenije, lahko bile tudi nevihte v kombinaciji z ledom. "Letalo izgubi kontrolo in lahko se zgodi marsikaj," je dodal.

Manjša letala po pojasnilih Repovža nimajo tovrstnih sistemov proti zaledenitvam in lahko letijo le v območju, kjer ne prihaja do zaledenitev. Do slednjih pa lahko prihaja tudi poleti ob ohladitvah, je dodal.

"Ob vremenu, kot je današnje, ko so temperature na 2500 metrih nadmorske višine okoli nič stopinj, višje pa celo pod ničlo, so torej oblikovani pogoji, ko lahko na tovrstnih letalih pride do močnih zaledenitev," je še pojasnil Repovž ter dodal, da je stvar znanja in presoje pilota, ali bo ob takem vremenu vzletel.