Črna kronika

Pijančevanju je sledil zločin

robert marin
24. 7. 2015, 16.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Megla okoli »skrivnostne utopitve« Martina Rogine se je razblinila. Iz čolna ga je v reko Dravo po sporu pahnil prijatelj in sosed Peter Vravnik.

Profimedia

Policisti so v nedeljo, 19. julija, prejeli obvestilo, da svojci od petka, 17. julija, pogrešajo 33-letnega Martina Rogino doma iz Vrat pri Dravogradu. Martin je očetu proti večeru dejal, da bo s čolnom po reki Dravi skočil do prijatelja in da bo že čez kakšno uro doma, nato se je za njim izgubila vsaka sled, njegov telefon pa je zvonil v prazno.

Hitro po prijavi je stekla iskalna akcija. V ponedeljek okoli 11.30 ure so nekaj sto metrov pred Hidroelektrarno Vuzenica našli Martinov gumenjak in nekaj osebnih predmetov, kmalu za tem pa so pri Trbonjah iz reke Drave potegnili še njegovo truplo. Stekla je preiskava in kaj hitro se je izkazalo, da Martin v čolnu ni bil sam, da sta z njim plula še dva prijatelja oziroma znanca, ki sta policistom v preiskavi »natvezila« dve povsem različni zgodbi.

Domačini o osumljencu: »Čudak!«

Kot pojasnjuje tiskovna predstavnica celjske policijske uprave Milena Trbulin, so policisti že v ponedeljek popoldan enega od njiju pridržali za nujno potreben čas zbiranja obvestil, v sredo pa je bil možakar, ki ga sumijo uboja, priveden na pogovor k preiskovalnemu sodniku, ki ga je po zaslišanju vtaknil v pripor. Gre za Martinovega soseda iz Vrat pri Dravogradu, 46-letnega Petra Vravnika, za katerega domačini vsi po vrsti pravijo le eno: »Čudak!« Za uboj je sicer predvidena kazen od 5 do 15 let zapora.

PU Celje

Po prepiru pristal v Dravi

Doslej zbrani podatki kažejo, da sta se Vravnik in Rogina na čolnu sprla zaradi neke povsem banalne stvari, prepir je prerasel v pretep, med katerim je Vravnik sunkovito potisnil Rogino v reko. Po tem se je osumljeni sprl še z drugim moškim na čolnu, ker je Rogini hotel pomagati, in se ga prav tako lotil s pestmi ter ga lažje poškodoval. Ob tem je zanimivo, da Martin ni imel oblečena rešilnega jopiča, brez katerega po besedah svojih staršev kot neplavalec sploh ni sedel v gumenjak. V čolnu je imel sicer dva rešilna jopiča, a ju je po besedah Trbulinove odstopil prijateljema.

Znal se je poveseliti

Pokojnega Martina domačini opisujejo kot neškodljivega pijančka s slabo družbo. V zadnjem času naj bi se sicer precej umiril in si našel službo krovca pri  zasebniku iz Trbonj. V baru Lovec na ravnici pred Muto, kjer je svoje dni redno vedril s tako imenovanimi »brati magneti«, brez katerih se po ljudskem izročilu ni zgodila nobena »pizdarija« na tem delu naše države, ga niso videli že lep čas.