Duše pokojnih poskrbijo, da nam ne »pokvarijo« inkarnacije

Vsi si kdaj srčno zaželimo, da bi nas nekdo ali nekaj rešilo, odrešilo, da bi nam »nekdo tam gori« pomagal. In ob tem se pogosto spomnimo tudi svojih dragih, ki so živeli z nami ali pred nami, a so se že vrnili v dušni dom.

Res je, naši dragi oziroma duše nam lahko pomagajo. Nimajo pa čarobne paličice, s katero bi zamahnili in bi vse bilo, kot si želimo.
Več razlogov je, zakaj se to ne more zgoditi, zakaj duše lahko pomagajo le »deloma«, zakaj nam nečesa ne morejo ali morda celo ne smejo povedati, zakaj nekaterih informacij nimajo, saj so vendar v dušnem domu, energiji, kjer je vse eno, kjer se vse dogaja v trenutku in čas ne obstaja. Torej bi lahko vedeli vse za nas. Zakaj nam ne povedo? Tako bi nam res lahko pomagali …

NI NUJNO, DA SO INFORMACIJE POMOČ

oa

Meri Verdinek

Ne, duše (naši predniki, prijatelji, ki so se vrnili v dušni dom) nimajo vseh informacij o našem bivanju na zemlji in jih tudi ne morejo in ne smejo imeti. Kot duše si, preden se inkarniramo (tj. utelesimo) na zemljo, naredimo (recimo preprosto) seznam izkušenj, ki jih želimo imeti, se iz njih učiti, uriti, spreminjati, rasti. Pri tem se seveda povezujemo z drugimi dušami, s katerimi bomo v teh »projektih učenja« sodelovali. Določimo, kdo bo imel kakšno vlogo, kaj naj bi se naučil eden, drugi, tretji vpleteni. Kot nekakšen scenarij. Teh scenarijev je ogromno. Nekateri jih izberejo za le nekaj mesecev, nekateri celo tudi za bivanje zgolj v hotelu mama (torej se dušica odloči, da bo svet zapustila, še preden se bo rodila kot dojenček), nekateri se odločijo za sto let in več. Različno obdobje, različno število lekcij, različno število »soigralcev«.

Vse je načrtovano, ni pa določeno do potankosti – da se bo na primer nekaj zgodilo ob določeni starosti, na točno tistem kraju … Tukaj duša na zemlji »pluje« malo sem in malo tja.

Vsak izmed nas ima preizkušnjo, o kateri bi rekel, da je (zemeljsko) res težka, grozna, boleča … Predstavljajte si, da bi vam kdo povedal, da se vam bo ta izkušnja zgodila. Kako bi se počutili? Kaj bi naredili? Ali bi sploh želeli še biti tu? Bi se pogumno odločili, da to zmorete, in pika, ali bi, verjetneje, moledovali, naj se vam to ne zgodi, in iskali vse možne načine, da to preprečite, čeprav bi vedeli, da je to nekaj, kar si je zadala vaša duša, torej vi sami?

Ne moremo imeti vseh informacij, saj potem ne bi izkušali tega, kar smo si zadali. Pot je, da se nam zgodi, in ko se zgodi, se spoprimemo s situacijo, preizkušnjo, se v njej urimo in kar največ iz nje naučimo.

Ljudje nato vedno ugotovimo, da je bilo nekaj slabo ali dobro v vseh možnih intenzitetah. V resnici pa ni nič dobrega in nič slabega, vse je zgolj izkušnja. Dušni svet vidi vse kot izkušnjo. Če bi nam duše ali kdo drug povedal, kakšne lekcije smo si zadali, in bi nato poskušali iti mimo njih, ali pa če bi nam povedali, kaj je naše poslanstvo, bi nam pravzaprav odvzeli zelo pomembno pot, po kateri bi prišli do vseh teh informacij. Tako bi nam lahko, če uporabimo grobe besede, »pokvarili« inkarnacijo.

LAHKO NAM POMAGA USMERITEV

Ko komuniciramo z dušnim svetom, nam seveda lahko duše ponudijo usmeritve za življenje, odprejo nam širši pogled na kakšne okoliščine, nas spodbudijo, da jih sprejmemo kot izziv in se nanj odzovemo veščinami, ki so nam znane, ali si poiščemo pomoč, če jo na poti potrebujemo. Ko se nam v življenju dogajajo različne stvari in nas preplavljajo različni občutki, ko se v nas prižigajo programi in vzorci, se lahko z vsem tem spoprimemo na različne načine.

Ogromno tehnik obstaja za osebno rast in razvoj, preseganje ali opuščanje vzorcev … Ogromno je ljudi z znanjem, občutkom, zaznavanji, ki nam na poti lahko pomagajo, od nas pa je odvisno, ali se bomo obrnili k njim po pomoč. Duše med klepeti (tj. medijstvi) velikokrat razkrijejo svoje poglede na okoliščine, razširijo zavedanje, predlagajo načine, ki jih lahko uporabimo, da nam bo lažje, nas usmerijo, ne morejo pa delovati namesto nas. Nimajo čarobne paličice, s katero bi preprosto zamahnili in bi se vse rešilo. Imajo pa izkušnjo svojega življenja na zemlji ter dušno širino, in ko združijo oboje, nam lahko postrežejo s kakšno modro mislijo.

PRIJAZNO POVABILO

Dušni svet je neskončen, še bolj neskončna pa je ljubezen tistih, ki so nekoč bivali z nami, ob nas, danes pa so zopet Doma, v dušnem domu, od koder lahko sicer vsak trenutek komunicirajo z nami.

Če vas mika, da se jim približate, vas prijazno vabim na svoje predavanje Življenje s prisotnostjo duš, ki bo to soboto, 6. aprila, v ljubljanskem kinu Bežigrad (več na www.medijstvo.si/dogodki).

Osvetlili bomo, kaj pomeni stik z dušami, kakšno je življenje z nenehno prisotnostjo in zaznavanjem duš, a to bo le delček prihajajočega dogodka. Drugi del pa bo navzočim prinesel ogromno odgovorov na vprašanja, kaj doživljajo duše ob zapuščanju telesa, kje potem so in kaj počnejo, kako gledajo na stanje kome ali darovanje organov, postopke umetne oploditve; duše bomo vprašali tudi, ali nas lahko vidijo gole, ali pa kadar »spimo« ...

Ker se duše rade vmešavajo v vsakem trenutku, pa ne moremo izključiti možnosti, da se bo zgodila kakšna predaja osebnega sporočila duše navzoči osebi oziroma osebam.