One/oni

Ježkova nagrajenka Desa Muck

T. G.
8. 12. 2016, 03.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Kako že pravijo? Da so nagrade kot krogle – ne zadenejo zmeraj pravega. Desa Muck je končno prejela tisto, ki bi jo morala že zdavnaj – Ježkovo. Čestitamo!

Nobelovo nagrado za literaturo je prejel Bob Dylan. Bi mu jo vi dali, če bi imeli kaj pri tem?

Ne vem. Sem pa o tem razmišljala. Dejstvo je, da ima Dylan fenomenalne tekste. Žal pa še nisem brala njegove pesniške zbirke. Ne spoznam se dovolj na njegovo pisanje, da bi lahko dala tehten komentar. Je pa vsekakor pustil v svetu veliko močnejšo literarno sled kot marsikdo, ki je že dobil Nobelovo. Glede tega je naredil za poezijo ogromno. Približal jo je množicam. V bistvu si jo zasluži, ja.

Menda je kar nekaj Slovencev, pesnikov in pisateljev, ki po tihem sanjarijo o tem, da bi jih nekoč zbudil klic iz Švedske. Ste sami, ko ste se začeli ukvarjati s pisanjem, kdaj pomislili na to, da pa nekoč, ko boste veliki …?

O tem, da bi dobila Nobelovo za literaturo, pa res nisem nikoli razmišljala. Saj nisem niti o tem, da bi dobila Prešernovo ali kresnika. Razen v zajebanciji. Zagotovo imam več šans za Bloudkovo nagrado ali za športnico leta.

Sodite med najbolj brane slovenske pisatelje. Skoraj zanesljivo tudi zaradi humorja. Se človek rodi z njim ali ga razvije z leti?

Za druge ne vem, sama sem se definitivno rodila z njim, sem pa potem tudi delala na tem daru, pa ne preveč. Najboljše štose imam, kadar so spontani.

Kljub izredni popularnosti ste se morali navaditi na ustvarjanje brez večjega števila nagrad - če ne štejemo priznanj za najpopularnejšo pisateljico po izboru mladih. Zdaj pa Ježkova. Ste, ko ste izvedeli zanjo, od sreče skočili v zrak ali zastokali »Ah, zame je že prepozno«?

Za nagrade ni nikoli prepozno, dokler si živ. Pogosto pa pridejo prezgodaj in glede tega imam kar srečo. Ja, vesela sem bila.

Ali se je od leta 1992, ko je izšla vaša prva knjiga, do danes vaš ustvarjalni proces zelo spremenil?

Nimam več takšne treme in občutka nesposobnosti, preden začnem pisati. Nekateri deli procesa gredo zdaj hitreje, nekateri pa počasneje, kar pomeni, da sem bolj natančna. Sploh pa se procesa zdaj zavedam, včasih se ga nisem. Zato me je pogosto grabila histerija. Zdaj vem, da če sem v stiku s svojo podzavestjo in ji dam naročilo z najnujnejšimi podatki, o čem bova pisali in kaj bi rada s tem dosegla, da bo prej ali slej nekaj izvalila iz svojih temnih globin.

Celoten intervju najdete v novi številki revije Vklop!