Zvezdan Martić: Želi si napredno, zdravo, mladostno in sodobno RTV

Zvezdan Martić se je v treh desetletjih dela na RTV Slovenija lotil praktično vseh televizijskih zvrsti, od poročanja do komentiranja, vodenja oddaj, pisanja scenarijev in režiranja; predvsem dokumentarnih filmov. Od lani pa to hišo tudi vodi.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo, še posebno v tem času?
Dogajanje na RTV zadnja tri, štiri leta, referendum, stavka … so peljali v to, da smo tisti, ki smo se izpostavljali, uvideli, da se ne moremo kar naenkrat nehati ukvarjati s tem, če želimo kaj spremeniti. Predvsem pa sem se odločil za to, ker imam rad RTV.

Katere so vaše prioritete?
Želim si napredno, zdravo, mladostno, sodobno RTV, ker sem v takšno tudi prišel. Ko sem prišel, sem imel neko strahospoštovanje do hiše in ljudi, ki so delali v njej. Vmes tega odnosa nisem izgubil, čeprav hiša ni več takšna, kot je bila, in jo tudi del javnosti drugače vidi, mislim pa, da je še vedno veliko razlogov, da se jo vidi tudi kot takšno in da jo tudi tisti, ki je ne, mogoče začnejo gledati na takšen način. To je moj cilj in moja želja in v bistvu tudi motiv.

Zaradi programsko-produkcijskega načrta je sicer decembra že odstopil Simon Kadrum. Kdo bo njegov naslednik?
Jaz bi predvsem rekel naslednica, prizadevam si namreč, da bi v upravo dobili žensko. Tudi sicer sem na večino funkcij, na katere sem lahko vplival, imenoval ženske. Nimam pa še nobenega imena. Pogovarjam se z ljudmi, ki bi lahko našli kakšno kandidatko, ker realno ni gneče za funkcije pri nas tako zaradi plač kot zaradi napornega dela. Človek mora imeti trdo kožo ali pa že kar malo 'mazohističen' odnos, da bi si želel priti sem bodisi od zunaj bodisi od znotraj. Tisti, ki so znotraj, prekleto dobro vedo, kako je težko, tisti, ki so zunaj, so pa tudi malo dezinformirani, kakšno je stanje, in da ni niti približno kaos, je pa težko, to pa drži.

Leta 2001 je začel postavljati Multimedijski center RTV Slovenija, katerega vodja je bil do januarja 2010.

Kako pa so kolegi v hiši sprejeli vašo novo funkcijo? Se kaj drugače obnašajo do vas, vas prosijo za usluge?
Odvisno od primera do primera. Osebno mislim, da se ne obnašam drugače. S tistimi, s katerimi sem se prej tikal, se tikam, s tistimi, s katerimi sem se prej vikal, se vikam. Hodim v istih kavbojkah, kot sem prej, res pa je, da imam zdaj večjo pisarno, ampak tudi rože, ki so notri, so moje iz prejšnje sobe. Se pa zdaj v večini situacij obnašam bistveno bolj zadržano. Prej sem se kje kdaj kaj pohecal, zdaj pa se ne, da ne bi kdo česa narobe razumel. Pri kolegih pa je seveda bilo nekaj trkanja na vrata ter vprašanj, kdaj mi boš 'zrihtal'?, ampak jaz sem se vedno pri vsem, kar sem delal, držal profesionalnih standardov, tako da vsi zelo dobro vedo, da Martić nobenemu nič ne 'zrihta', uredi, če je to prav po strokovni plati, ne pa na neki prijateljski bazi.

Kako pa odgovarjate na očitke, da dve tretjini ljudi tu nič ne dela in da, če bi se jih znebili, bi imeli več kot dovolj denarja za vse?
V vsaki organizaciji se najde kdo, ki ne dela dobro, ta očitek je pa prav nesramno posploševanje, žaljiv do ljudi. Obratno bom rekel: ko se kakšen naš kader odloči, da bo zapustil hišo, gre na boljše plačano in na pomembnejše delovno mesto; ne nazadnje iz te hiše prihajajo predsedniki vlad, po vseh ministrstvih najdemo naše kadre. Delo pri nas je tako zahtevno in tako raznoliko, zahteva toliko specifičnih znanj, od sposobnosti nastopanja v javnosti do analitičnosti. Če je nekdo na železnici – pa ne mislim nič slabega o železnici – strokovnjak za tire, mora biti pri nas strokovnjak za promet: mora poznati letala, vlake, ceste, infrastrukturo … Poleg tega se je treba konstantno izobraževati. Mi nimamo ljudi, ki bi lahko zaspali pa rekli: »Zdaj pa že vse to vem,« naši inženirji pri 50, 60 letih, kjer so drugje večinoma svetovalci, delajo iste stvari kot njihovi 25-letni kolegi, da o novinarjih sploh ne govorim, ker se morajo vsak dan učiti kaj novega. Tako da je ta očitek nesramen in ga zavračam. Pa tudi če bi v neki meri držal, če nekaj posameznikov malo slabše dela, to še ne pomeni, da bi se s tem privarčeval neki silen denar. Če ti ljudje ne bi več delali, bi nekdo drug moral prevzeti njihovo delo, tako da v primeru petih odpuščenih ljudi ne bi prihranili pet plač, mogoče bi 2,5.

Če bi imeli na voljo več denarja, katerim vsebinam bi ga namenili?
Domači produkciji, saj se mi zdi ta najpomembnejša. Film ali športni dogodek lahko kupi kdorkoli, zato ni treba, da imamo javni servis, to, da jih kupujemo, je samo dopolnitev naše ponudbe, ustvarjanje lastne produkcije pa je ključno. Tudi poročila lahko gledamo CNN-ova ali katerakoli druga, ampak ta ne prinašajo našega, slovenskega pogleda na določene stvari. Tudi dokumentarce delajo briljantne od Netflixa do BBC-ja, ampak ne tem, ki zanimajo nas, o slovenskih ljudeh, o dogodkih, vezanih na našo zgodovino, na naš prostor. Ne nazadnje tudi nadaljevanke, pa če se vrneva od Vrtičkarjev do Kajzerja, postanejo na neki način del narodove identitete: otroci pojejo pesmice, liki postanejo znani, marketingarji se vežejo nanje, mi jih potem kopiramo itn., to potem posredno spodbuja tudi gledališko in drugo ustvarjalnost, tako da vsak evro viška, pa ne viška, kot da ga imamo preveč, ampak vsak evro, ki bi se ga dalo, mislim, da bi bilo treba investirati v lastno produkcijo na vseh nivojih, tudi v glasbo.

Leta 2019 je postal pomočnik direktorice Televizije Slovenija ter to funkcijo opravljal do njene odstavitve leta 2021. Julija 2023 je bil izvoljen za predsednika uprave RTV Slovenija, funkcijo je kot vršilec dolžnosti nastopil 3. avgusta.

Katere oddaje oziroma vsebine pa vi najraje spremljate na RTV Slovenija?
Na televiziji najraje spremljam dokumentarce in filme, potem pa šport, odvisno, kateri je. Na radiu pa sta mi kljub vsem tehnologijam, kot so spotify itn., najbližja Val 202 in Rsi, saj mi širita glasbeno obzorje. Redno hodim tudi na številne koncerte, predvsem Big Banda, ampak tudi na druge glasbene sestave. Na vhodni strani vseh naprav pa imam MMC, saj je to moj otrok.

Po Valiconovi raziskavi hiši spet raste ugled, česar ste verjetno zelo veseli ...
Ja, seveda sem. Sem pa malo razočaran, ker se še vedno pogovarjamo samo o negativnih stvareh. Tudi na proslavi samostojnosti je predsednik vlade omenil, da bi morali biti bolj pozitivni, tudi vsi guruji, osebni trenerji itn. govorijo o pomembnosti tovrstnega odnosa, saj če si stalno negativen, potem je res svet negativen. Tega ne govorim zato, da bi ljudje na nas gledali manj kritično, ampak vsem nam bi bilo boljše, če bi na stvari gledali lepše, skratka ne zakaj ene oddaje ni, ampak da tri oddaje pa so. Mi smo v tem zelo kratkem času z manj denarja in z manj ljudmi dosegli kar nekaj stvari, ne samo večji ugled po Valiconovi raziskavi, tudi radiu je poslušanost zrasla, in to celo, kar je meni zelo pomembno, radijskemu programu Prvi, ki je že nekaj časa padal, torej ne samo, da smo ustavili trend, ampak smo ga obrnili, in to ne na škodo, recimo Vala 202, saj je tudi ta zrasel. Tudi pri televizijskem informativnem programu, ki mu je ves čas padala gledanost, smo prvič obrnili ta trend, pa nismo delali tega, kar se nam očita, nobenih čistk in odpuščanj ni bilo. Brez zveze je iskati neko negativno zgodbo, ker je ni. Jaz osebno se pozdravljam z vsemi ... jaz teh težav nimam pa tudi ne vem, da bi jih imeli oni. Simfoniki imajo razprodane koncerte, Big Band stalno igra, naši zbori nastopajo, naše novoletne oddaje dosegajo rekordne gledanosti, imamo nove tehnologije, na pobudo Radia in ob podpori ministrstva za kulturo je Radioplayer Worldwide razširil svoje delovanje v Slovenijo, nadgrajujemo digitalno mrežo, meni se zdi to cel kup dobrih zgodb. Seveda to ne pomeni, da je zdaj vse narejeno, se pa vse stvari obračajo v pozitivno smer.